Sir Joshua Reynolds RA FRS FRSA (16. julij 1723 – 23. februar 1792) je bil vodilni angleški slikar portretov. Pomagal je ustanoviti Kraljevo akademijo umetnosti in bil njen prvi predsednik; to mesto je zasedal od ustanovitve Akademije v poznih 1760-ih do svoje smrti. Kralj Jurij III. ga je leta 1769 povzdignil v viteza in ga imenoval za sir Joshuo Reynoldsa.

Življenje in delovanje

Reynolds se je rodil v Plymptonu v Devonu in se v mladih letih izučil kot portretist. Po uspešnem začetku v Angliji je med 1750‑imi odšel v Italijo, kjer je preučeval dela starih mojstrov (Rafaela, Tiziana in drugih). Po vrnitvi je v Londonu hitro pridobil ugled in postal eden najbolj iskanih portretistov svoje dobe, slikal je aristokracijo, intelektualce in javne osebnosti.

Slog, teorija in Razprave

Reynolds je zagovarjal t. i. "grand manner" ali veličastni slog, ki je prednostno uporabljal idealizacijo, klasične reference in pridih zgodovinske ali mitološke resničnosti v portretu, da bi osebam dal univerzalno dostojanstvo. Bil je tudi pomemben teoretik umetnosti: na Kraljevi akademiji je predaval vrsto govorov, znanih kot Discourses (v slovenščini pogosto prevajane kot Razprave), v katerih je obravnaval estetiko, tehniko in vlogo umetnosti pri vzgoji okusa. Te razprave so imele trajni vpliv na učno prakso in teorijo umetnosti v 18. in 19. stoletju.

Spori, kritike in podporniki

Čeprav je bil Reynolds izjemno vpliven, ni bil brez kritik. Kasnejše generacije, posebej nekateri prerafaeliti, so ga posmehljivo imenovale "Sir Sloshua" zaradi njihove zaznave preveč idealiziranega ali površinskega pristopa. William Blake je leta 1808 objavil hud in ostro kritičen pamflet Annotations to Sir Joshua Reynolds' Discourses, v katerem je napadel Reynoldsove teorije in njihov vpliv na umetnost. Po drugi strani pa so ga številni veliki umetniki občudovali: Turner je bil med njegovimi pomembnimi podporniki in je celo zahteval, da ga po smrti pokopljejo ob Reynoldsu v stolnici St Paul’s v Londonu.

Dediščina

Reynoldsovo delo je zelo razširjeno v javnih zbirkah; veliko njegovih portretov hranijo angleške galerije in muzeji. V londonski Narodni portretni galeriji je zabeleženih in shranjenih veliko njegovih portretov — po nekaterih ocenah gre za več kot 1000 podobnih zapisov ali del v zvezi z njegovim imenom. Njegov vpliv se kaže tako v tehničnih rešitvah portreta (kompozicija, igra svetlobe in barve, oblačila in geste) kot v izobraževalnem pomenu njegovih predavanj, ki so oblikovala veliko naslednjih generacij britanskih slikarjev.

Reynolds je umrl 23. februarja 1792 in bil pokopan v stolnici St Paul’s. Kljub polemikam ostaja ena osrednjih osebnosti britanske umetnosti 18. stoletja — kot izjemen portretist, teoretik in ustanovni član institucije, ki je dolgo usmerjala britansko umetniško izobraževanje.