J. M. W. Turner — angleški mojster pokrajinskega slikarstva in svetlobe

Joseph Mallord William Turner (Covent Garden, London, 23. april 1775 - Chelsea, London, 19. december 1851) je bil angleški slikar in umetnik, ki velja za enega največjih mojstrov krajinskega slikarstva. Njegovo delo izstopa po izjemnem obvladovanju svetlobe, barv in atmosfere ter po poglobljenem zanimanju za sile narave in sodobno tehnologijo.

Življenjska pot in izobraževanje

Turner je prišel iz skromnih razmer. Njegov oče je bil izdelovalec lasulj in mestni brivec, mati pa je trpela za duševnimi težavami; mladega Josepha so za nekaj časa poslali k stricu v Brentford, kjer se je začela njegova zgodnja povezava s slikanjem.

Že pri 14 letih se je vpisal na Royal Academy of Art v Londonu (Royal Academy Schools) in kmalu začel razstavljati svoje slike. Leta 1790 je imel na razstavi Akademije že akvarelno delo. Po hitri uveljavitvi v akademskih krogih je bil leta 1802 izvoljen za polnopravnega člana Kraljeve akademije, kasneje pa je postal njen profesor perspektive (professor of perspective).

Popotovanja in oblikovanje sloga

Leta 1802 je Turner začel potovati po Evropi, kjer je obiskal med drugim Francijo in Švico, obiskal je tudi Louvre v Parizu. Sčasoma so njegova potovanja, zlasti obiski Benetk v Italiji, močno vplivala na razvoj njegovega osebnega sloga. Z daljšim delovanjem je Turner iz zaporedja detajlov in natančnosti prešel k bolj poenostavljenim, atmosferskim in včasih skoraj abstraktnim upodobitvam, v katerih so barva in svetloba prevzeli glavno vlogo.

Slog, teme in tehnika

Turner ga je zanimal predvsem pojavni svet narave: sončna svetloba, nevihta, dež, megla in spektakel morja. V njegovih delih se pogosto pojavlja pojem sublime — veličine in groze narave. Z zanimanjem je slikal tudi sodobne dosežke industrije in tehnologije, kar je jasno razvidno v delu, kot je Rain, Steam and Speed, kjer parni vlak prečka most.

Tehnično je Turner eksperimentiral z različnimi mediji: olj, akvarelom, pa tudi z neobičajnimi sloji barv, premazi in tehniko nanosa, zaradi česar so nekatera njegova pozna dela delovala kot predhodniki impresionizma in poznejšega abstraktnega slikarstva. V njegovih akvarelih pogosto najdemo najbolj radikalne poenostavitve forme in barvnih polj, zaradi česar so nekateri akvareli med njegovimi najbolj abstraktnimi deli.

Glavna dela in motivi

Med njegovimi najbolj znanimi slikami so:

• The Fighting Temeraire (Bojni Temeraire, ki ga vlečejo na zadnji privez, da bi ga razbili) (1839) — slika slavne ladje iz bitke pri Trafalgarju, ki simbolično izraža časovno prehodnost in tehnološko spremembo.
• Rain, Steam and Speed — The Great Western Railway (1844) — prizor parnega vlaka, mestoma skoraj zamazan v atmosferi dežja in pare.
• Snow Storm — Steam-Boat off a Harbour's Mouth (1842) — dramatičen prizor parnika v snežnem metežu; za boljše doživljanje vremena je Turner veljalo, da se je med nevihto zavezal na jambor ladje, da bi opazoval vpliv vetra in valov.
• The Slave Ship (znano tudi kot Slaveship, or Slavers Throwing overboard the Dead and Dying — Typhoon coming on, 1840) — močan, moralno obarvan prikaz suženjskega trgovanja in naravnih sil.
• Različne upodobitve izbruha Vezuva in gorečih prizorov ter serije del, posvečenih The Burning of the Houses of Parliament (po požaru 1834).

Ob svoji smrti je Turner Britanskemu narodu zapustil obsežno zapuščino, ki zajema približno 300 olj na platnu in okoli 20.000 akvarelov, skic in risb (znano kot Turnerjeva zapuščina ali "Turner Bequest"). Velik del teh del je danes v zbirkah Tate Britain in drugih muzejih.

Osebno življenje in značaj

Turner se ni nikoli poročil, čeprav je imel iz dolgotrajnejših razmerij tudi otroke; v mladosti je več let živel z očetom, ki mu je pomagal v ateljeju do svoje smrti leta 1829. V poznejših letih je postal bolj osamljen in včasih tudi razdražljiv ali depresiven — to se je odsevajo tudi v njegovem ekscentričnem vedenju. Kljub temu so ga že sočasniki in poznejši kritiki pogosto imenovali genij.

Prej in po smrti — recepcija in vpliv

Za svoj čas je Turner pogosto vzbujal polemike: nekateri so njegov pozni slog kritizirali kot prenagljen ali nerealen, celo zlobno pripomnili, da bi slike lahko naslikal z mopom, medtem ko so drugi v njem prepoznali pionirja novega dojemanja svetlobe in barve. Njegove metode in občutek za atmosfero so imele velik vpliv na francoske impresioniste; Monet je posebej preučeval Turnerjeva dela in jih občudoval.

Turner je umrl 19. decembra 1851 v Chelseaju in bil pokopan v katedrali svetega Pavla v Londonu, kjer se mu je izkazalo spoštovanje številnih sodobnikov. Njegova zapuščina in inovacije v tehniki in motiviki danes veljajo za eno ključnih poglavij v zgodovini evropskega slikarstva.

Turnerjeva dela še naprej vzbujajo širok interes — zaradi dramatične vsebine, slikarskega poguma in močne izpovedi o odnosu med človekom, tehnologijo in naravo so njegova dela stalna tema razprav, razstav in študij.