Owen Dylan Morris (rojen 13. maja 1968 v Caernarfonu, Wales) je velški glasbeni producent in zvočni inženir, znan po sodelovanjih z britanskimi rock skupinami, med njimi Oasis in The Verve. Morris je v glasbeni industriji prepoznaven po svojem surovem, energičnem zvoku in po eksperimentalnem pristopu k obdelavi dinamike posnetkov.

Zgodnje življenje in začetek kariere

Pri 16 letih je Morris vstopil v glasbeno industrijo kot zvočni inženir v studiu Spaceward v Cambridgeu, kjer je začel pridobivati praktične izkušnje z zajemom in obdelavo zvoka. Kot inženir je delal skozi začetna devetdeseta in si postopoma ustvaril ugled, preden je od konca snemanja zasedbe Definitely Maybe začel prevzemati večjo vlogo producenta.

Delo z Oasis

Morris je začel tesneje sodelovati z Oasis konec zgodnjih 90-ih. Postal je glavni producent pri dveh njihovih velikih izdajah: (What's the Story) Morning Glory? in Be Here Now. Njegova vloga je obsegala tako snemanje kot končanje miksov, pri čemer je pogosto eksperimentiral s kompresijo in procesiranjem, da bi dosegel močan in neposreden »stadionski« zvok. Morris se pojavi tudi na naslovnici albuma (What's the Story) Morning Glory?, kjer drži glavni trak albuma.

Druga produkcijska dela

Poleg dela z Oasis je Morris sodeloval z več drugimi izvajalci. Produciral je album skupine The Verve A Northern Soul, prav tako je sodeloval z zasedbo Ash pri albumu 1977 in kasneje posnel ter produciral tudi njihov album Free All Angels. Med njegovimi nadaljnjimi projekti so prvenec skupine The Paddingtons First Comes First (izšel oktobra 2005 pri založbi Poptones Records) in prvenec skupine The View Hats Off to the Buskers, ki ga je produciral v začetku poletja 2006 za Columbia Records. Morris je sodeloval tudi pri izidu For God's Sake pevca Sek Loso.

Tehnika "Brick Walling" in odziv kritike

Za potrebe nekaterih posnetkov je Morris razvil inženirsko tehniko, ki je postala znana kot "Brick Walling". Gre za močno omejevanje dinamičnega območja in intenzivno kompresijo oziroma limitiranje, zaradi česar so posnetki zveneli izjemno glasno in polno — efekt, ki je v kontekstu glasbe tistega časa prispeval k hitremu porastu glasnosti v komercialnih izdajah (t. i. "loudness war"). Kot posledica je bil zvok nekaterih plošč pogosto manj dinamičen, a hkrati zelo prepoznaven po močni prisotnosti in polnosti. NME je nastali zvok opisal kot "ušesa parajočo zvočno pojedino". Ta pristop je povzročil deljeno mnenje med producenti, glasbeniki in poslušalci — eni so hvalili energijo in prisotnost zvoka, drugi pa kritizirali izgubo dinamike in poslušalne subtilnosti.

Slog, vpliv in kasnejša dela

Morrisov stil je pogosto opisovan kot neposreden, agresiven in orientiran k zvoku, ki funkcionira v velikih koncertnih prostorih. Njegovo delo je vplivalo na številne producentke pristope poznih 90-ih in zgodnjih 2000-ih, še posebej pri doseganju »velikega« rock zvoka na ploščah. Kljub argumentom o pretirani kompresiji ostaja Morris cenjen zaradi sposobnosti, da posnetkom doda močan karakter in takojšnjo prepoznavnost.

Čeprav je bil v karieri povezan predvsem z britanskim rockom, njegova produkcijska bibliografija zajema raznolik nabor izvajalcev in žanrov, kar odraža njegovo prilagodljivost in praktično poznavanje studijskih tehnik. Njegov prispevek k zvoku devetdesetih ostaja pomemben del zgodovine sodobne britanske glasbe.