Rupert Sheldrake: angleški biolog in avtor teorije morfične resonance
Alfred Rupert Sheldrake (rojen 28. junija 1942) je angleški biolog, raziskovalec in avtor, znan predvsem po kontroverznih teorijah o memetiki narave in kolektivnem spominu naravnih sistemov. Med letoma 1967 in 1973 je bil biokemik in celični biolog na Univerzi v Cambridgeu, nato pa je med letoma 1974 in 1978 delal v Indiji na raziskavah razvoja rastlin in biologije rasti. Njegovo raziskovalno delo in pisanje sta ga postavila na rob znanstvenega mainstreama, saj je predlagal ideje, ki izzivajo prevladujoče razumevanje biologije in fizičnih zakonov.
Teorija morfične resonance
Sheldrake je najbolj prepoznaven po svoji teoriji "morfične resonance", ki jo je predstavil v prvi knjigi A New Science of Life (1981). Po tej ideji imajo naravni sistemi (molekule, celice, organizmi in celo družbene navade) dostop do kolektivnega "morfičnega polja" ali spomina, ki ga tvorijo prejšnje podobne oblike in vedenja. Morfična resonanca naj bi po Sheldrakeovem predlogu olajšala oblikovanje struktur in vzorcev ter prispevala k ponavljanju podobnih oblik in navad skozi čas, ne da bi bilo treba vsakič znova graditi vse od začetka. Teorija zavrača strogo redukcionistično razlago, ki jo dajejo molekularna biologija in fizika, in predlaga, da obstajajo nekatere vrste "nekodirne" spominske povezave med podobnimi sistemi.
Glavne publikacije in javne nastope
Sheldrake je avtor več knjig, med katerimi so najvplivnejše:
- A New Science of Life (1981)
- The Presence of the Past (1988)
- Seven Experiments That Could Change the World (1994)
- The Science Delusion (izdano tudi pod naslovom Science Set Free v nekaterih državah) (2012)
Odziv znanstvene skupnosti
Sheldrakeove ideje so sprožile močne nasprotujoče si odzive. Mnogi znanstveniki njegove hipoteze obravnavajo kot špekulativne ali neznanstvene in opozarjajo na pomanjkanje ponovljivih empiričnih dokazov za morfično resonanco. Kritiki ga pogosto označujejo za avtorja, katerega trditve ne izpolnjujejo strogih meril sodobne znanstvene metode. V javnih komentarjih in pregledih je bilo njegovo delo pogosto oštro kritizirano; tako je na primer leta 2009 Adam Rutherford, namestnik urednika znanstvene revije Nature, v Guardianu zapisal močno kritičen komentar o knjigi A New Science of Life, v katerem je med drugim pripomnil: "Ne berite te knjige, saj boste zaradi nje postali še bolj neumni." Hkrati pa je Sheldrake pridobil podpornike med ljudmi, ki iščejo alternativne razlage zavesti, vzorcev in razvoja ter med tistimi, ki menijo, da sedanja znanost ne upošteva določenih pojavov.
Osebno življenje in viri zanimanja
Sheldrake je član anglikanske cerkve; v besedilu je označen kot anglikanec. Poročen je z Jill Purce, z njo imata družinsko življenje izven javne pozornosti. V zadnjih desetletjih se je posvečal širjenju svojih idej tudi preko javnih predavanj, intervjujev in spletnih vsebin, ob tem pa pogosto izziva ozko ločnico med konvencionalno znanostjo in bolj eksperimentalnimi ali spekulativnimi vprašanji o naravi življenja in zavesti.
Sheldrake ostaja polarizirajoča figura: za nekatere inovator misli, ki odpira nova vprašanja o naravi informacij in oblik, za druge pa avtor trditev brez zadostne empirične podlage. Njegovo delo v vsakem primeru spodbuja razpravo o meji med znanstveno metodologijo in filozofskimi vprašanji, povezanimi z razumevanjem narave in življenja.
