Tintoretto (1518 – 31. maj 1594), rojen kot Jacopo Comin, je bil italijanski renesančni in manieristični slikar, pogosto imenovan tudi Il Furioso zaradi svoje izjemne delovne vneme in divje, energične poteze čopiča. Rodil se je v Benetkah v družini barvarja (ital. tintore), od tod vzdevek Tintoretto, kar pomeni "mali barvar". Po lastnih navedbah je bil kratek čas učenec Tiziana, vendar je kmalu razvil svoj samosvoj slog in neodvisno delovno prakso.
Stil in likovna značilnost
Tintorettojeva dela so zelo dramatična in pogosto prikazujejo mišičaste figure, ekstravagantno gesto in drzno uporabo perspektive. Združuje manieristično izraznost z bogastvom barv in svetlobnih učinkov, značilnih za beneško šolo. Njegove kompozicije so pogosto teatralne, s močnimi diagonalami, eksperimentiranjem z zorničnim kotom ter intenzivnim kontrastom svetlobe in sence (predhodnik karizmatične baročne dramatike). Tintoretto je bil znan po hitri, energični potezi čopiča in po velikih platnih, ki ustvarjajo občutek gibanja in napetosti.
Življenjsko delo in pomembne naročnine
Tintoretto je bil iz Benetk in tam je ustvaril večino svojih del. Bil je veren katoličan in prejel veliko cerkvenih naročil — naslikal je freske in druge stenske poslikave v cerkvah, palačah in bratovščinah po mestu. Med njegovimi najpomembnejšimi naročili sta obsežen opus za Scuola Grande di San Rocco in monumentalna dekoracija Doževe palače, kjer stoji njegovo največje delo Il Paradiso. Ta slika meri 22,6 x 9,1 metra in velja za eno največjih dela, naslikanih na platno, ter dominira v glavni dvorani Doževe palače.
Teme in tehnike
Tintoretto je ustvarjal verske prizore, prizore iz klasične mitologije in portrete. Pogosto je delal na velikih sklopih slik za bratovščine (scuole) in cerkvene prostore, kjer je moral usklajevati pripovednost in monumentalnost. Njegova tehnika vključuje hitro nanos barve, močne poudarke svetlobe in izjemno zmožnost upodabljanja gibanja ter čustvene napetosti v prizorih. V zadnjih letih svojega ustvarjanja je njegova poteza postala še bolj svobodna in včasih skoraj skicirana — vendar še vedno polna moči in ekspresije.
Atelje, učenci in vpliv
Tintoretto je vodil velik atelje, v katerem so sodelovali tudi njegovi sinovi in učenjaki, da so mogli izpolniti številna naročila. Njegova nova dinamična vizija je vplivala na razvoj slikarstva v Venezi in napovedala nekatere značilnosti baročnega slikarstva. Njegovo delo še danes velja za enega najbolj prepoznavnih primerov beneške renesanse, ki združuje barvno bogastvo in manieristično napetost.
Umrl je 31. maja 1594 v Benetkah. Njegova zapuščina živi v številnih cerkvah, palačah in muzejih, kjer njegova dela še vedno navdihujejo občinstvo s svojo močjo, dramatičnostjo in izvirno likovno energijo.