U Nu — prvi premier Burme (1948–1962), vodja AFPFL in avtor
U Nu — prvi premier neodvisne Burme (1948–1962), vodja AFPFL in avtor. Življenjepis, politična pot, zmaga 1960, puč Ne Wina in literarna dela.
U Nu (rojen 25. maja 1907, umrl 14. februarja 1995) je bil prvi predsednik vlade Burme po osamosvojitvi države. Funkcijo je opravljal v treh obdobjih: od 4. januarja 1948 do 12. junija 1956, nato od 28. februarja 1957 do 28. oktobra 1958 in nazadnje od 4. aprila 1960 do 2. marca 1962. Bil je vodilna osebnost burmanskega parlamentarnega in nacionalnega gibanja v času po drugi svetovni vojni.
Zgodnja leta in vstop v politiko
U Nu se je izobraževal na Univerzi v Rangunu in se zgodaj vključil v protikolonialno politiko. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v protijaponskem in protikolonialnem gibanju ter se povezal z vodji, kot je bil Aung San. Po vojni je postal eden osrednjih čljev gibanja za samostojnost in kasneje ključna osebnost v politiki neodvisne Burme.
Premier neodvisne Burme
Burma je postala neodvisna od Velike Britanije 4. januarja 1948, U Nu pa je bil imenovan za prvega predsednika vlade nove države. Njegova vlada je zastopala smernice zavezništva med različnimi etničnimi in političnimi skupinami ter si prizadevala vzpostaviti parlamentarni sistem, javno upravo in izobraževalne reforme. V zunanji politiki je U Nu zagovarjal nevtralnost in neuvrščenost.
Vodja AFPFL in notranji spori
Med letoma 1942 in 1963 je bil U Nu eden od vodij Antifašistične ljudske osvobodilne lige (AFPFL), glavne široke koalicije, ki je po vojni prevzela vlogo vodilne politične sile. AFPFL se je skozi čas razdelila na dve frakciji in notranji spori so oslabili koalicijo. Po razkolih je na volitvah leta 1960 slavila frakcija pod U Num, kar mu je omogočilo vrnitev na položaj predsednika vlade in oblikovanje nove vlade. V drugih obdobjih je oblast medsebojno menjavala tudi z drugimi voditelji, denimo med Ba Swejem in Ne Winom.
Konec vladavine in aretacija
V začetku marca 1962 je prišlo do vojaškega udara, ko je General Ne Win je 2. marca 1962 prevzel nadzor nad vlado. Po udaru so bili članom prejšnje civilne vlade odvzete svoboščine; U Nu je bil aretiran in več let preživel v priporu oziroma v hišnem priporu. Kljub temu je U Nu še naprej trdil, da je zakoniti predsednik vlade. Po daljšem obdobju politične represije je ostal pomembna moralna osebnost v opoziciji in v političnih krožkih, ki so si prizadevali za ponoven vzpon parlamentarizma.
Kasnejše poskusi in zadnja prizadevanja
V času vsesplošnih političnih pretresov leta 1988 je U Nu skušal izkoristiti priložnost za ponovno oblikovanje civilne vlade; med tem poskusom je nastopil za oblikovanje vlade z Win Maungom kot predsednikom. Njegova prizadevanja so odražala dolgoletno zavezanost parlamentarni republiki in prizadevanjem za mirno reševanje političnih sporov.
Politična usmeritev
U Nu je pripadal skrajnemu centru-parlamentarni tradiciji s poudarkom na socialni politiki, izobraževanju in humanističnem pristopu. Bil je versko blag in javno podpiral pomembno vlogo budizma v burmanski družbi, kar je vplivalo tudi na njegovo politično podobo. V nasprotju z naslednjimi vojaškimi oblastmi je U Nu zagovarjal pluralizem in parlamentarno demokracijo.
Literarna dela
U Nu je bil tudi avtor in publicist. Napisal je avtobiografijo z naslovom Ta-Tei Sanei Tha (v prevodu približno »Poredni sobotni rojak«), ki jo je leta 1975 v Indiji izdala založba Irrawaddy Publishing (U Maw Thiri). Med njegovimi drugimi deli so tudi The People Win Through (1951), Burma under the Japanese (1954), An Asian Speaks (1955) in Burma Looks Ahead (1951). Njegova pisanja dajejo vpogled v obdobje borbe za neodvisnost, nastajanje državnih institucij in njegove politične poglede.
Dedščina
U Nu ostaja pomembna zgodovinska osebnost Burme (današnje Mjanmar), znan kot prvi civilni voditelj po osamosvojitvi in kot simbol prizadevanj za parlamentarno demokracijo v 20. stoletju. Njegova vladavina, spori z vojsko in kasnejši poskusi obnove civilne oblasti so pomemben del burmanske politične zgodovine.
Religija
U Nu je bil priljubljen duhovni vodja v svoji državi. Na volitvah leta 1960 je obljubil, da bo budizem postal uradna državna religija. Parlament je 29. avgusta 1961 sprejel zakon, s katerim je budizem postal državna religija. Ne Win je zakon leta 1962 odpravil.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil U Nu?
O: U Nu je bil prvi predsednik vlade Burme.
V: Kako dolgo je bil U Nu predsednik vlade?
O: U Nu je bil predsednik vlade od 4. januarja 1948 do 12. junija 1956, nato od 28. februarja 1957 do 28. oktobra 1958 in nazadnje od 4. aprila 1960 do 2. marca 1962.
V: Kdaj se je Burma osamosvojila od Velike Britanije?
O: Burma se je od Velike Britanije osamosvojila 4. januarja 1948.
V: Kdaj je U Nu postal prvi predsednik vlade nove države?
O: U Nu je postal prvi predsednik vlade nove države leta 1948.
V: Kaj je bila Antifašistična ljudska liga za svobodo (AFPFL)?
O: Antifašistična ljudska liga za svobodo (AFPFL) je bila politična skupina, ki jo je med letoma 1942 in 1963 vodil U Nu.
V: Kdo je leta 1962 prevzel nadzor nad vlado in kaj se je zgodilo z U Nuom?
O: General Ne Win je leta 1962 prevzel nadzor nad vlado, U Nu pa je bil zaprt v vojaškem taborišču.
V: Katere druge knjige je napisal U Nu?
O: U Nu je napisal še več knjig, med drugim Ljudstvo zmaga (1951), Burma pod Japonci (1954), Azijci govorijo (1955) in Burma gleda naprej (1951).
Iskati