Victoria Claflin Woodhull, pozneje Victoria Woodhull Martin (23. september 1838 – 9. junij 1927) je bila ameriška aktivistka za pravice žensk, sufražetka, publicistka, poslovna ženska in ena najbolj kontroverznih figur svojega časa. Znana je predvsem kot prva ženska, ki je kandidirala za predsednico Združenih držav Amerike, hkrati pa je vodila tudi izrazito progresivno javno kampanjo za socialne in spolne pravice.
Rana življenja in delo
Woodhull je izhajala iz revne družine in se že zgodaj v življenju spoprijela z diskriminacijo in omejenimi možnostmi za ženske. Skupaj s sestro Tennessee Claflin je zgradila kariero kot medij in pozneje kot poslovni ženski. V New Yorku sta sestri odprli borzno posredniško podjetje, kar jih je postavilo v pozicijo, da sta kot prvi ženski vodili podjetje v svetu financ in trgovanja na Wall Streetu. Woodhull je tudi soustanovila in urejala časopis Woodhull & Claflin's Weekly, v katerem je zastopala radikalne ideje tistega časa.
Politika, sufražetstvo in program
Victoria Woodhull je bila zveznica gibanja za volilno pravico žensk in je javno zagovarjala enakopravnost spolov, delo za delavske pravice, spremembe v zakonski zakonodaji ter svobodno ljubezen (free love) — pojmovanje, ki je poudarjalo pravico posameznice in posameznika do izbire partnerja in do svobodne odločitve o zakonskih odnosih, brez obsodb družbe. Skozi svoj časopis in javne nastope je skušala izpostaviti krivice, povezane z zakoni o lastnini, starševskimi pravicami in neenakovostjo pred zakonom.
Kandidatura leta 1872
Leta 1872 je Woodhull kandidirala za predsednika ZDA kot predstavnica tako imenovane Equal Rights Party. Njena kandidatura je bila zgodovinsko pomembna, saj je prvič v ameriški zgodovini ženska nastopila kot kandidatka za predsedniški položaj. Platforma njene stranke je vključevala žensko volilno pravico, delavne reforme in politično enakost.
V zgodovinskih ocenah njena kandidatura ostaja predmet razprav — mnogi zgodovinarji jo priznavajo za prvo žensko predsedniško kandidatko, a nekateri poudarjajo pravne in praktične omejitve njene kampanje. Glavna pravna pripomba je bila starost: po ustavi mora predsednik ZDA dopolniti 35 let, da je upravičen do prevzema položaja. Woodhull je bila na dan volitev v novembru 1872 stara 34 let; predsedniška inavguracija bi bila marca 1873, njen 35. rojstni dan pa je bil šele septembra 1873, zato bi bila po formalnih kriterijih takrat neizpolnjujoča pogojev. Kljub temu so sodobni časopisi poročali o njeni kandidaturi kot o relevantnem političnem dogodku in jo obravnavali kot del volilne razprave tistega leta.
Equal Rights Party je kot njenega kandidata za podpredsednika navedenega vira imenovala Fredericka Douglassa; zgodovinski viri kažejo, da je Douglass sodelovanje zanikal ali ga ni sprejel, zato je bila tudi ta točka kampanje sporna in predmet polemik.
Kontroverze in pregoni
Woodhull je vzbujala odpor konservativnih krogov zaradi svojih stališč, javnih nastopov in objav v časopisu. Leta 1872 je skupaj s sestro objavila obtožbe o nezvestobi znanega pridigarja Henryja Ward Beecherja, kar je sprožilo škandal in pozneje pravne postopke. Poleg tega sta bili sestri tarči pregona po strogih zakonih o "obscenosti" (Comstock Laws), ki so omejevali javno razpravo o spolnosti in nekaterih družbenih vprašanjih. Woodhull je bila večkrat tarča obsodb in aretacij zaradi vsebin, objavljenih v njenem časopisu.
Poznejše življenje in zapuščina
Woodhull je bila trikrat poročena; v času tretje poroke je sprejela priimek Martin in je v poznejših letih odpotovala tudi v Evropo, kjer je nadaljevala z javnim delovanjem in nastopi. Umrla je 9. junija 1927. Njena zapuščina je zapletena: je simbol zgodnjih zahtev po enakosti in politični vključenosti žensk, hkrati pa tudi oseba, okoli katere so se razvile številne polemike o moralnosti, svobodi govora in meja javnega razpravljanja.
Čeprav njena kandidatura ni povzročila takojšnjih sprememb v volilnih pravicah, je prispevala k širjenju idej o ženskem političnem delu in k postopnemu priznavanju žensk kot polnopravnih udeleženk v javnem življenju. Danes jo mnogi zgodovinarji obravnavajo kot pionirko feminizma in kot pomembno, čeprav kontroverzno, osebnost ameriškega gibanja za enakost spolov.
