Potres v Canterburyju (Darfield) 2010 — M7,1: žarišče, škoda in posledice
Potres v Canterburyju leta 2010 je bil močan potres z magnitudo 7,1, ki je 4. septembra 2010 ob 4.35 po lokalnem času (16.35 3. septembra po UTC) stresel Južni otok Nove Zelandije. Njegovo žarišče je bilo 40 km zahodno od Christchurcha, blizu mesta Darfield, na globini 10 km. Poročali so o močnih popotresnih sunkih, vključno z magnitudo 5,3. Glavni potres je bilo čutiti na celotnem Južnem otoku in na Severnem otoku vse do New Plymoutha.
Povzročil je veliko škode ter prekinil dobavo električne energije in vode, predvsem v mestu Christchurch. Dve osebi sta bili huje ranjeni. Potres je povzročil škodo na zgodovinskih stavbah v Lytteltonu blizu Christchurcha, med drugim na cerkvi in delih hotela. Podjetja v središču mesta so bila na dan potresa zaprta. Skupna škoda bi lahko znašala do 2 milijardi novozelandskih dolarjev.
Civilna obramba je razglasila izredne razmere v Christchurchu in okrožju Selwyn.
Žarišče, prelom in geološke posledice
Potres je nastal ob razbitju prej neznanega preloma, ki so ga kasneje poimenovali Greendale Fault. Na površju se je pojavil razpokan prelom dolg približno 20–30 km z največjimi porušitvami nekaj metrov v horizontalni smeri. Zaradi plitvega žarišča (približno 10 km) so bili sunki zelo močni in povzročili opazne spremembe v pokrajini.
Ena izmed značilnosti potresa je bila široko razširjena sekundarna škoda zaradi liquefaction (otopitve tal) v nizko ležečih predelih Christchurcha in okoliških naseljih. To je povzročilo izdajo peskovnih vrečk, sunke tal, posedanje temeljev, poškodbe cest in kanalizacijskih sistemov ter upogibanje cevi.
Obseg škod in vpliv na infrastrukturo
- Stanovanjska območja: številne hiše so dobile rumene ali rdeče oznake (delno oziroma popolnoma nevarne za bivanje), številne strehe in dimniki so bili poškodovani.
- Javna infrastruktura: porušene ceste, poškodovane vodovodne in kanalizacijske cevi, prekinjene električne in telekomunikacijske povezave. Osnovne nujne storitve so delovale, a z zmanjšano zmogljivostjo.
- Gospodarstvo: podjetja v središču in predelih ob hadu so bile zaprte, turistična infrastruktura je bila prizadeta, ocene skupne škode so segale do približno 2 milijardi NZD.
- Zgodovinske in javne stavbe: poškodbe cerkva, hotela in drugih spomenikov v Lytteltonu ter starejših zgradbah v mestu.
Človeške posledice in reševanje
Kljub obsežni materialni škodi v prvem potresu septembra 2010 neposrednih smrtnih žrtev ni bilo. Dve osebi sta bili huje ranjeni, več ljudi pa lažje poškodovanih. Reševalne in nujne službe so hitro odzvale, v delo so se vključili tudi prostovoljci in obrambne sile pri odstranjevanju nevarnih predmetov in vzpostavljanju začasne pomoči.
Oblasti so vzpostavile začasne nastanitvene centre, uvedle izredno razglasitev in koordinirale obnovo kritične infrastrukture. Popravila omrežij (elektrika, voda, kanalizacija) so trajala tedne v nekaterih predelih, popotresni nadzor in ocena stabilnosti stavb pa še dlje.
Popotresni sunki in kasnejši dogodki
Po glavnem suneku so sledili številni popotresni sunki, nekateri z magnitudo nad 5. Dolgotrajno popotresno dogajanje je oslabljeno strukture in pripravljalo teren za poznejše dogodke; najhujši od teh je bil potres 22. februarja 2011, ki je povzročil veliko večjo škodo in smrtne žrtve v Christchurchu. Septembrski potres leta 2010 se zato pogosto omenja kot ključni dogodek, ki je razkril ranljivosti mestnega tkiva in infrastrukture.
Dolgoročni učinki in nauki
Potres je poudaril pomembnost priprave na potrese in potrebe po strožjih gradbenih predpisih ter hitrejšem pregledovanju in utrjevanju starejših stavb. Geologi so zaključili, da lahko pride do močnih potresov tudi na prej neprepoznanih prelomh, zato so bile izboljšane seizmološke mreže in spremljanje. Zavarovalnice in javne službe so posodobile ocene tveganj, na lokalni ravni pa so se okrepile strategije za obvladovanje posledic naravnih nesreč.
Čeprav septembrski potres ni zahteval življenj, je imel trajne posledice za skupnosti v Canterburyju in je pomembno vplival na nadaljnje načrtovanje, obnovo in odpornost regije na potrese.
Geološko ozadje
Nova Zelandija leži na meji med avstralsko in pacifiško ploščo. Na Južnem otoku ti plošči večinoma drsita druga mimo druge vodoravno, kar povzroča potrese vzdolž prelomov, kot je Alpski prelom. Potres iz leta 2010 je nastal približno 80-90 km jugovzhodno od meje med ploščami na otoku, verjetno na enem od omrežja manjših prelomov, povezanih z glavnimi prelomi, ki označujejo samo mejo med ploščami.
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj se je leta 2010 zgodil potres v Canterburyju?
O: Potres se je zgodil 4. septembra 2010 ob 4:35 po lokalnem času.
V: Kje je bil potres?
O: Potres se je zgodil na Južnem otoku Nove Zelandije, 40 km zahodno od Christchurcha v bližini mesta Darfield.
V: Kakšna je bila magnituda potresa?
O: Magnituda potresa je bila 7,1.
V: Ali so poročali o kakšnih popotresnih sunkih?
O: Da, poročali so o močnih popotresnih sunkih, vključno z močjo 5,3 stopnje.
V: Kako daleč se je potres stresel?
O: Potres je bilo čutiti na celotnem Južnem otoku in na Severnem otoku vse do New Plymoutha.
V: Kakšno škodo je potres povzročil?
O: Potres je povzročil veliko škode, na primer prekinil dobavo elektrike in vode predvsem v mestu Christchurch. Poškodovane so bile tudi zgodovinske stavbe v Lytteltonu, dve osebi pa sta bili hudo poškodovani.
V: Ali so bile po potresu razglašene izredne razmere?
O: Da, civilna obramba je razglasila izredne razmere za Christchurch in okrožje Selwyn.
