Referendum 2020: Neodvisnost Nove Kaledonije zavrnjena — rezultati
V Novi Kaledoniji je 4. oktobra 2020 potekal referendum o neodvisnosti. Neodvisnost je bila zavrnjena, saj se je 53,26 % volivcev odločilo proti takšni spremembi, medtem ko je 46,74 % glasovalo za. Volilna udeležba je bila visoka, 85,64 %.
Pravni in zgodovinski okvir
Referendum je bil izveden v skladu z Nouméa accord (Nouméa Accord) iz leta 1998, ki je začrtal postopno prenašanje določenih pristojnosti z države Francije na novokaledonske institucije in predvidel možnost do treh referenduma o samostojnosti v obdobju dveh desetletij. Po pogodbi lahko prebivalci izvedejo največ tri referendume o neodvisnosti: prvi je bil izveden leta 2018, drugi leta 2020, tretji pa je bil mogoč le, če bi na prejšnjih dveh neodvisnost zavrnili in če bi za izvedbo novega referenduma ena tretjina članov novokaledonskega kongresa glasovala za.
Posebnosti volilnega procesa
Za razliko od običajnih francoskih volitev je bila volilna upravičenost za referendume po Nouméa accord omejena na posebno volilno listo. To pomeni, da niso bili upravičeni vsi francoski državljani, ki živijo na otoku, temveč le tisti, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje glede trajnega prebivanja ali sorodstvenih povezav z Novokaledonijo. Takšna omejitev je bila predmet polemik med nasprotniki in podporniki neodvisnosti.
Politično ozadje in udeležba strank
Prvi referendum je potekal novembra 2018; volivci so takrat s približno 57–43 % zavrnili neodvisnost. Leta 2019 so člani Kaledonske zveze, stranke Prihodnost z zaupanjem, Nacionalne osvobodilne fronte Kanak in socialistov (FLNKS) ter Nacionalne zveze za neodvisnost zahtevali izvedbo novega referenduma, kar je vodilo do glasovanja oktobra 2020. Proti in za neodvisnost so se soočale različne koalicije: FLNKS kot glavna pro‑samostojnostna koalicija, medtem ko so mnoge stranke, gospodarski akterji in večina francoskih političnih struktur zagovarjali ohranitev vezi s Francijo.
Odzivi in pomen izida
Rezultat iz oktobra 2020 je pomenil, da je Novokaledonija ostala del Francije, a politični diskurz o samoodločbi in prerazporeditvi oblasti se ni končal. Francoska vlada je izid uradno sprejela in pozvala k nadaljnjemu dialogu med nasprotnimi tabori, medtem ko so predstavniki pro‑samostojnostnih gibanj napovedali, da bodo nadaljevali svoje prizadevanje za večjo avtonomijo ali samostojnost v prihodnjih političnih poteh.
Kasnejši dogodki
Po drugi izvedbi referenduma je bil za kasnejše leto predviden še en, tretji referendum, kot to dopušča Nouméa accord. Ta zadnji korak je bil predmet dodatnih političnih dogovorov in sprožil nove razprave o legitimnosti, udeležbi in pogojih volilnega procesa. V naslednjih letih so se politične razmere razvijale naprej, kar je vplivalo na nadaljnje razprave o prihodnosti otoka.
Končno je izid referenduma iz leta 2020 del širšega in dolgotrajnega procesa samoodločbe v Novi Kaledoniji, ki vključuje zgodovinske zaplete, ekonomske interese (zlasti rudarstvo niklja), kulturno identiteto domorodnega prebivalstva Kanakov in geopolitične vezi s Francijo.