Kleon: atenski politik, general in kontroverzni demagog (umrl 422 pr. n. št.)
Kleon — atenski general in kontroverzen demagog (umrl 422 pr. n. št.). Zgodba o moči, sodbah, Aristofanu in boju za oblast, ki razkriva temne plati atenske politike.
Kleon (/ˈkliːɒn, -ən/; starogrško: Κλέων Kleon, starogrško: [kléɔːn]; umrl leta 422 pr. n. št.) je bil atenski politik in general, znan po tem, da je podpiral peloponeško vojno. Zgodovinar Tukidides piše, da je bil Kleon demagog in da je nekoč ukazal Atencem, naj pobijejo celotno mesto, ker se je uprlo Atenam.
Kleon je na sodišče povlekel tudi Aristofana, da bi ga preganjal zaradi njegove igre Babilonci. Aristofan je na začetku svoje naslednje igre Aharijci dejal, da se bo Kleonu maščeval. Aristofan je napisal tudi komedijo Vitezi, s katero je poskušal prepričati ljudi, naj ne izvolijo ponovno Kleona, in komedijo Ose o Kleonu kot populistu.
Po Aristotelovih besedah je bil Kleon prvi, ki je kričal na vse, ki se niso strinjali z njim, in vse nasprotnike obtožil, da so v bistvu izdajalci "ljudstva", ter naredil vse, da bi prepričal ljudstvo, da je edini način, da imajo oblast, ta, da mu dovolijo, da dela, kar hoče, tudi če je to v nasprotju z ustavo.
Politična vloga in slog vodenja
Kleon je bil vodilna osebnost radikalne demokratične struje v Atenah v času drugega desetletja peloponeške vojne. Po izvoru je verjetno pripadal nižjim družbenim slojem, kar so mu tudi nasprotni politični in literarni nasprotniki pogosto očitali in ga zaničevalno upodabljali (Aristofan ga je posmehljivo prikazoval med drugim kot «prodajalca klobas» v svoji satiri). Bil je znan po ostrem, neposrednem nastopu v ljudskem zboru in po tem, da se je zanašal na podporo množic in ljudskih sodišč.
Mytilenski primer in druge odločitve
Ena najbolj znanih epizod v Kleonovi karieri je t. i. mytilenski primer (ustanovitev kazni za mesto Mytilene), kjer je Kleon zagovarjal izjemno strogo kazen za mesto, ki se je uprlo atenski oblasti. Po poročilu Tukidida je sprva zahteval, da se ubijejo vsi moški prebivalci in da se žene in otroci prodajo v suženjstvo — kasneje je bilo odločeno drugače in so bile kaznovane le vodilne osebe upora. Ta primer pogosto navajajo kot primer Kleonovega ostrega populističnega pristopa k varnosti in kaznovanju odpadnikov.
Sodni pregoni, odnosi z intelektualci in upodobitve
Kleon je prirejal tudi sodne postopke proti literatom in političnim nasprotnikom; med bolj znanimi primeri je tožba proti dramatiku Aristofanu zaradi satirične igre Babilonci. Aristofan ga je nato večkrat satirično upodobil (zlasti v igri Vitezi), kar je močno vplivalo na Kleonov javni ugled. Poleg Aristofana ga kritizirata tudi Tukidides in Aristotel, vendar sodobni zgodovinarji opozarjajo, da so ti viri deloma pristranski: Tukidides je kot izgnanec in nasprotnik strategij radikalnih demokratov podal oster sod o posameznikih, Aristofanova komedija pa je seveda namenoma prenapihnjena in karikirana.
Smrt in posledice
Kleon je umrl leta 422 pr. n. št. v boju pri Amphipolisu, kjer se je soočil s Spartanskim generalom Brasidom. V tej bitki sta bila ubita oba poveljnika; smrt Kleona je močno oslabila vpliv radikalne linije v atenski politiki in odprla pot za premirje, ki je na koncu privedlo do tako imenovanega Nikijskega miru leta 421 pr. n. št.
Interpretacije in zgodovinsko izročilo
Kleonova podoba v antičnih virih je kontrastna: Tukidides in Aristotel ga opisujeta kritično kot demagoga, medtem ko ga komedije prikazujejo kot predmet posmeha. Sodobna historiografija poudarja, da so bile njegove metode in retorika del širše politične dinamike atenske demokracije v času vojne — torej odziv na izredne razmere, naveličanost vojn in strah pred izgubo prestiža in varnosti. Zaradi narave razpoložljivih virov je Kleon pogosto obravnavan bolj kot simbol nasprotij v atenski družbi kot kot enoznačna osebnost; zgodovinarji zato previdno ločujejo med dejstvi (na primer njegovo poveljniško vlogo in smrt pri Amphipolisu) in literarnimi upodobitvami.
Za podrobnejše razumevanje Kleona so ključni antični viri: predvsem Tukidides, pa tudi Aristotel in dela komikov, predvsem Aristofana. Sodobna strokovna literatura raziskuje tudi družbeni in institucionalni okvir njegovega delovanja ter način, kako so ga kasnejši avtorji uporabljali kot primer nevarnosti, ki pretijo radikalni demokraciji.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Cleon?
O: Kleon je bil atenski politik in general, ki je podpiral peloponeško vojno.
V: Kaj je Tukididid napisal o Kleonu?
O: Tukidid je zapisal, da je bil Kleon demagog in da je nekoč ukazal Atencem, naj pobijejo celotno mesto, ker se je uprlo Atenam.
V: Kako se je Aristofan odzval na Kleonova dejanja?
O: Aristofan se je odzval tako, da je napisal igre, kot so Aharijci, Vitezi in Ose, da bi ljudi prepričal, naj ga ne volijo ponovno. Dejal je tudi, da se mu bo maščeval.
V: Kaj je Aristotel rekel o Kleonu?
O: Po Aristotelovih besedah je bil Kleon prvi, ki je kričal na vse, ki se niso strinjali z njim, in nasprotnike obtožil, da so izdajalci "ljudstva". Prav tako je skušal prepričati ljudi, da mu morajo dovoliti, da dela, kar hoče, tudi če je to v nasprotju z ustavo.
V: Kdaj je živel Kleon?
O: Kleon je živel leta 422 pred našim štetjem.
V: Kje je Tukididid pisal o Kleonu?
O: Tukidid je o Kleonu pisal v svojih zgodovinskih spisih.
Iskati