Jastrebovec (Hieracium): rod sončnic, vrste in razmnoževanje
Jastrebovec (Hieracium): vodnik po rodovih, večtisočih vrstah, prepoznavanju in nespolnem razmnoževanju — biologija, razširjenost in nasveti za gojenje.
Hieracium je jastrebovec. Ta rod sončnic ima ogromno število vrst - več kot deset tisoč vrst in podvrst.
Nekateri taksonomi delijo to skupino na dva ločena roga, Hieracium in Pilosella, medtem ko jo drugi obravnavajo kot en sam, širši rod Hieracium. Zaradi kompleksne genetike in pogosto nespolnega razmnoževanja (apomiksije) je taksonomska razčlenitev zahtevna, kar je glavni razlog za velikansko število opisanih taksonov.
Opis
Jastrebovci so zelnate rastline iz družine Asteraceae (sončnice). Imajo značilne ohlapno ali tesno stisnjene cvetne glavice, sestavljene iz številnih jezičkastih (ligulatnih) cvetov — pri teh rastlinah so prisotni le “jezičasti” cvetovi, brez cevastih sredinskih cvetov. Listi so pogosto v rozeti pri tleh; steblo je lahko brezlistno ali z redkimi listi. Površina rastline je lahko poraščena s kratkimi dlačicami ali dlakavimi brstički, kar je razlog za imena kot so “pilosella” (puhasta).
Taksonomija in število vrst
Veliko opisanih enot v rodu je posledica apomiksije (nespolnega razmnoževanja s semeni), zaradi katere nastajajo stabilne klonske populacije, ki jih nekateri taksonomi uvrščajo kot ločene “mikrovrste”. Zato se v literaturi navaja zelo veliko število vrst in podvrst; število je odvisno od taksonomske konvencije in lahko presega deset tisoč enot, če se štejejo vse mikrotaksonomske delitve.
Razširjenost in habitat
Jastrebovci so razširjeni predvsem v zmerno toplih predelih severne poloble — Evropa, Azija in Severna Amerika — nekateri taksoni so postali invazivni tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji. Pogosto jih najdemo v travnikih, na robovih gozdov, ob cestah, v hribovitih in gorskih predelih ter na suhih travnikih. Nekatere vrste so prilagojene na skalnate ali peščene rastišča, druge uspevajo v bogatejših travnikih.
Razmnoževanje
Večina vrste se razmnožuje nespolno s semeni — gre za apomiksijo — kar pomeni, da so potomci genetsko zelo podobni ali praktično genetsko enaki materični rastlini. Semena so opremljena s puhasto »krzno« (pappus), kar omogoča raznašanje z vetrom. Nekateri taksoni (zlasti tisti, ki so bili prej uvrščeni v rod Pilosella) se razmnožujejo tudi vegetativno s plazečimi poganjki ali koreninskimi delitvami, kar jim omogoča hitro širjenje po zemlji.
Pomen in uporaba
Večina jastrebovcev nima velikih gospodarskih uporab, vendar imajo nekatere vrste tradicionalne uporabe v ljudski medicini kot blažja protibolečinska ali protivnetna sredstva. Nekatere vrste so priljubljene tudi v naturalističnih sajenja zaradi živahnih barv cvetov (npr. oranžni jastrebovec). Po drugi strani so v travniških sistemih in pašnikih nekatere vrste problematične kot plevel, saj zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in gostoto poživil za živino.
Gojenje, zatiranje in varstvo
Za ljubitelje vrtov: uspevajo na sončnih, dobro odcednih rastiščih; nekatere vrste so nezahtevne in se hitro širijo. Če jih želite omejiti, je priporočljivo izkopavati rastline z vsem koreninskim sistemom, preprečiti setev in redno košnjo preden zacvetijo. V ekstenzivnih travnikih se lahko za zatiranje uporabljajo selektivni herbicidi ali kombinacija upravljanja travišč (pravilno gnojenje, košnja, paša), vendar so ukrepi odvisni od vrste in lokalnih okolijskih zahtev.
Ker so nekatere vrste redke ali endemične, so lokalno lahko tudi predmet varstva. Pri ukrepih zatiranja je treba upoštevati lokalne predpise in varstvene potrebe avtohtonih vrst.
Iskati