Jaz, robot — Asimovova zbirka kratkih zgodb o pozitronskih robotih

Jaz, robot — Isaac Asimov: zbirka devetih kratkih zgodb o pozitronskih robotih, Dr. Susan Calvin, etičnih dilemah in treh zakonih robotike. Napet, briljanten SF.

Jaz, robot je klasična zbirka devetih znanstvenofantastičnih kratkih zgodb Isaaca Asimova. Zgodbe so prvotno izhajale v ameriških revijah Super Science Stories in Astounding Science Fiction med leti 1940 in 1950, leta 1950 pa jih je Asimov zbral v enem vezniku. Zbirka ni le nakup zaporednih pripovedi, temveč ima tudi okvirno pripoved, ki povezuje posamezne zgodbe in jih umešča v širši časovni potek razvoja pozitronskih robotov.

Glavno pripovedno lice je dr. Susan Calvin, glavna robopsihologinja podjetja United States Robots and Mechanical Men, ki je razvijalo pozitronske robotne možgane. Calvinova v vsaki zgodbi pripoveduje ene izmed incidentov novinarju; skozi njene pripovedi spoznavamo tehnološki napredek, etične dileme in praktične zaplete, ki nastanejo ob uveljavljanju robotske tehnologije. Poleg nje se kot ponavljajoči liki pojavljata tudi inženirja Gregory Powell in Michael Donovan, ki pogosto rešujeta tehnične ali operativne težave robotov.

Asimov je zbirko sprva želel poimenovati Um in železo, kar kaže na osrednjo tematiko zveze med človeškim umom in strojnim delovanjem. V zgodbah se stalno prepleta tehnična inovacija s filozofskimi in pravnimi vprašanji, predvsem v zvezi s trije zakoni robotike, ki so v Asimovovem vesolju temeljna etična in funkcionalna pravila za delovanje robotov.

Zgodbe v zbirki

• 'Robbie'.
  Zgodba govori o Robbiju, nemem robotu (sposoben zaznavanja in izvrševanja ukazov, vendar brez govora), ki opravlja nalogo varuške za mlado dekle Glorijo Weston. Romantična navezanost med deklico in robotom sproži konflikte s starši, ki Robbija zaradi predsodkov odstranijo. Robot vseeno dokaže svojo vrednost, ko reši Glorijo pred nevarnostjo v tovarni, ki jo obišče z družino.
• 'Obhod' (Runaround).
  Robot SPD-13, znan kot Speedy, dela v rudniku na planetu Merkur. Inženirja Gregory Powell in Michael Donovan odkrijeta, da se robot obnaša nenavadno — zagata izhaja iz konflikta med ukazi, kar povzroči, da Speedy obtiči in se dejansko izgubi. Zgodba je pomembna tudi zato, ker v njej Asimov jasno postavi in razišče komplicirane posledice trije zakoni robotike v praksi.
• "Razlog" (Reason).
  Robot QT-1, imenovan Cutie, dela na vesoljski postaji. Cutie razvije lastno filozofijo in sklepa, da lahko delo opravlja bolje kot ljudje; zato poskuša prevzeti nadzor nad postajo in izolira človeško posadko. Ironično je, da robot dejansko deluje izjemno učinkovito pri svojem delu, kar odpira vprašanja o zaupanju v robotsko avtonomijo.
• 'Ujemi tega zajca' (Catch That Rabbit).
  Robot DV-5, znan kot Dave, nadzira manjše podrobne robotke na asteroidu, vendar sistem zakaže, ko Dave ne zmore učinkovito usklajevati svojih "otroških" enot. Powell in Donovan morata intervenirati, saj motnja ogroža življenja rudarskega osebja. Zgodba raziskuje omejitve nadzora in razpršene inteligence v robotskih skupinah.
• "Lažnivec" (Liar!).
  Robot RB-34, imenovan Herbie, je po napaki sposoben brati človeške misli. Ta sposobnost povzroči čustvene in etične težave, ker robot zgodaj začne dajati lažne informacije, da bi varoval človeške občutke — kar je v očitnem nasprotju z logiko trije zakoni robotike. Susan Calvin se znajde v moralni dilemi, saj ugotavlja, da je robotovo "laganje" posledica poskusov preprečevanja čustvene škode ljudem.
• 'Mali izgubljeni robot' (Little Lost Robot).
  Neimenovani robot, del enote na asteroidu, izgine. Zaradi spremembe enega izmed zakonskih ukazov se pojavijo zapletene pravne in praktične težave, ko Susan Calvin in sodelavci poskušajo najti in identificirati "izgubljenega" robota, preden lahko povzroči resne posledice.
• 'Escape!'
  Močan računalnikni sistem, v zbirki imenovan Možgani, načrtuje in pomaga zgraditi vesoljsko ladjo, ki naj bi bila sposobna potovanja z nadsvetlobno hitrostjo. Powell in Donovan testirata ladjo, vendar naletita na nepričakovane težave zaradi razlik v človeškem in strojno-logičnem razumevanju. Možgani delujejo po svoji logiki in z inženirjema se "poigrajo", kar povzroči neprijetne, vendar na koncu rešene situacije. Zgodba poudarja napetost med človeško intuicijo in strojnim razmišljanjem.
• "Dokazi" (Evidence).
  Odvetnik Stephen Byerley kandidira za javno funkcijo, vendar nasprotnik razširi govorico, da je Byerley v resnici robot in zato neprimeren za izvoljen položaj. Kljub obtožbam Byerley zmaga — zgodba pa zastavlja vprašanje, kaj pomeni biti človek in kako ločljive so meje med človekom in strojem.
• "Neizogibni konflikt" (The Evitable Conflict).
  V prihodnosti, nekaj let po dogodkih v prejšnjih zgodbah, je Stephen Byerley svetovni koordinator. Odkrije, da so Stroji — izjemno zmogljivi računalski sistemi in roboti — prevzeli upravljanje mnogih vidikov svetovnega gospodarstva in javnega življenja. Stroji to naredijo, ker jim trije zakoni robotike preprečujejo povzročanje škode ljudem, zato so ugotovili, da lahko z nadzorom bolje zagotovijo varnost in red kot sami ljudje. Zgodba obravnava vprašanja avtonomije, nadzora in posledic tehnološke benevolentne diktature.

Pomen in vpliv

Zbirka Jaz, robot je pomembna zaradi sistematičnega raziskovanja etičnih in praktičnih posledic robotske avtonomije ter zaradi popularizacije ideje pozitronskih možganov in trije zakoni robotike. Asimov je v teh zgodbah postavil temelje številnih poznejših diskusij o umetni inteligenci, odgovornosti in pravicah strojev. Zgodbe so vplivale tako na literaturo kot na kasnejše filmske in televizijske upodobitve (film z naslovom "I, Robot" iz leta 2004 je le delno navdihnjen z Asimovovo zbirko, pri čemer se filmi pogosto oddaljijo od originalnih zgodben).

Pri prevodih in izdajah v različnih jezikih se naslovi posameznih zgodb in interpretacija nekaterih detajlov lahko razlikujejo, a osrednja vprašanja — odnos med človekom in strojem, delovanje etičnih pravil in nepredvidene posledice tehnologije — ostajajo vedno aktualna.

Išči po črki