Joaquín 'El Chapo' Guzmán: mehiški narkobaron in vodja kartela Sinaloa

Joaquín Archivaldo Guzmán Loera (/ˈɡuːzmɑːn/; špansko: [xoaˈkin aɾtʃiˈβaldo ɣusˈman loˈeɾa]; rojen 4. aprila 1957) je mehiški narkobaron, ki je vodil kartel Sinaloa, kriminalno organizacijo, poimenovano po mehiški zvezni državi Sinaloa na pacifiški obali, kjer je bila prvotno ustanovljena. Guzmán je med javnostjo bolj znan kot "El Chapo Guzmán" (»Kratek Guzmán«) zaradi svoje višine okoli 1,68 m (5 ft 6 in).

Zgodnje življenje in vzpon

Guzmán se je rodil v revni kmečki družini v zvezni državi Sinaloa. V mladih letih je začel delati za obstoječe kartelske strukture, sprva pod vplivom in mrežo, ki jo je vzpostavil Félix Gallardo ter drugi liderji iz časa, ko so mehiški karteli pridobivali moč. Sčasoma je pridobil svoj položaj v trgovini z narkotiki in soustvaril oziroma razširil omrežje, ki je sčasoma nastalo v Sinaloa kartel, eno največjih in najbolj razširjenih kriminalnih skupin v Latinski Ameriki in zunaj nje.

Dejavnosti kartela in metode

Pod vodstvom Guzmána je kartel Sinaloa vzpostavil izjemno kompleksne poti za pretok prepovedanih drog, ki so vključevale proizvodnjo, prevoz in distribucijo kokaina, heroina, metamfetamina in marihuane v ZDA, Evropo, Azijo in drugod. Kartel je uporabljal raznolike metode transporta: drogi so skrivali v tovornjakih, avtomobilih, plovilih, zrakoplovih, podmornicah in v izjemno sofisticiranih podzemnih tunelih, ki so povezovali točke v Mehiki in na ameriškem ozemlju. Poleg tega so mu pripisovali široko mrežo korupcije znotraj javnih institucij, kar je kartelu omogočilo dolgoletno delovanje kljub prizadevanjem za aretacije.

Aretacije, pobegi in ponovno aretiranje

Guzmán je bil prvič aretiran v zgodnjih 1990-ih in obsojen na zaporno kazen v zvezni zaporni ustanovi Puente Grande. Leta 2001 je pobegnil iz te zapore — po poročilih sosedje in preiskave so nakazovale na morebitno korupcijo in dogovarjanje s pripadniki zaporniške uprave. Po pobegu je nadaljeval vodenje kartela iz ilegalnih skrivališč.

Mehiške oblasti so ga ponovno prijele 22. februarja 2014 v Mehiki. Našli so ga v letovišču na plaži v Mazatlanu, vendar prvotne podrobnosti aretacije niso bile povsem razkrite. November 2014 in začetek 2015 sta zaznamovala intenzivna aretavanja drugih članov kartela, a 11. julija 2015 je Guzmán znova pobegnil iz visoko varovanega zveznega zapora Altiplano — pobeg je izveden prek dobro načrtovanega in asfaltiranega podzemnega tunela, kar je pritegnilo veliko medijske pozornosti in razkrilo visoko stopnjo organiziranosti njegovih sodelavcev.

Po enem letu na begu so mehiške varnostne sile 8. januarja 2016 po spopadu z lokalnimi oboroženimi skupinami prijele Guzmána v obalnem mestu Los Mochis na severu države Sinaloa. Njegovo ponovno prijetje je spremljal velik varnostni in politični pritisk, saj je bila njegova ujetost pomembna tako za mehiško oblast kot za mednarodne partnerje.

Izročitev, sojenje in obsodba

19. januarja 2017 so ga izročili Združenim državam Amerike, kjer so ga obtožili več zveznih kaznivih dejanj, povezanih z drogami, umori, pranje denarja in drugimi hudimi zločini. V kazenskem procesu v zveznem okrožju Brooklynu ga je porota 12. februarja 2019 spoznala za krivega vseh točk obtožnice o trgovini z drogami, zaroti za umore in pranje denarja. V sodbi mu je bil izrečen dosmrtni zapor in dodatna kazen, vključno z visokimi denarnimi zahtevki za zaseg premoženja.

Po obsodbi so ga prenesli v visoko varovano zvezno zaporniško ustanovo ADX Florence v Koloradu, kjer prestaja strogo doživljenjsko kazen.

Vpliv, družinska mreža in zapuščina

Guzmánov vpliv se ni končal z njegovo aretacijo — njegovi sinovi in bližnji sodelavci so nadaljevali operacije, kar je povzročilo delitev ali tekmovanje znotraj kartela in z drugimi kriminalnimi skupinami. Njegovi potomci in sodelavci (v medijih pogosto imenovani tudi »Los Chapitos«) so v zadnjih letih igrali pomembno vlogo v trajajočem nasilju in prestrukturiranju kriminalnih omrežij v Mehiki.

Kar zadeva družbeni vpliv, je primer El Chapa razkril globoke težave korupcije, institucionalne šibkosti in vpliva organiziranega kriminala na lokalni in državni ravni v Mehiki. Njegovo delovanje je povzročilo obsežno nasilje, migracije in pritisk na sodni ter varnostni sistem v regiji.

Mednarodna pozicija in sankcije

Ameriško ministrstvo za finance je Guzmána opisalo kot enega od »najmočnejših preprodajalcev drog na svetu« (ameriškega ministrstva za finance je) — zaradi česar so proti njegovemu omrežju uvedli finančne sankcije in prizadevanja za zaseg premoženja. Njegova sposobnost organiziranja mednarodnih poti trgovanja z drogami in vpliv na kriminalne mreže je bila predmet številnih policijskih operacij po vsem svetu.

Pravna in etična vprašanja

Primer El Chapa je sprožil tudi razprave o ustreznosti strategij pregona kriminala, vlogi izročitev med državami, ter o tem, kako najbolje kombinirati kazensko pregon z ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po nezakonitih drogah. Medtem ko so aretacije vodij kartelov pomembne, strokovnjaki opozarjajo, da dolgoročna rešitev zahteva celovite ukrepe na področju varnosti, socialnih politik in mednarodnega sodelovanja.

Opomba: Opis dejstev v tem članku temelji na javno dostopnih informacijah o življenju in dejanjih Joaquína Guzmána. Podrobnosti o primerih, izsledkih preiskav in sodnih postopkih so predmet uradnih zapisnikov in sodnih dokumentov.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je Joaquín Archivaldo Guzmán Loera?

V: Kakšen vzdevek ima?

V: Kdaj je postal glavni mehiški kralj mamil?

V: Kako ga je opisalo Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike?

V: Kdaj in kje je bil drugič aretiran?

Išči po črki