Marguerite Louise d'Orléans – velika vojvodinja Toskane (1645–1721)
Marguerite Louise d'Orléans (28. julij 1645 - 17. september 1721) je bila velika vojvodinja Toskane, žena velikega vojvode Cosima III. de' Medici. Ker je bila prikrajšana za svojega ljubimca, Karla V. Lotarinškega, je Marguerite Louise prezirala svojega moža in njegovo družino, s katero se je pogosto prepirala in jo lažno sumila, da jo je poskušala zastrupiti. Margerita Louise se je večkrat sprijaznila z Medičejci, vendar se je nato takoj znova spopadla.
Ko je po očetovi smrti leta 1670 postal veliki vojvoda Toskane, je Cosimo III. pod vplivom svoje matere Vittorie della Rovere zavrnil vstop Marguerite Luise v tajni svet. Tako je brez političnega vpliva poskrbela za vzgojo svojega najstarejšega sina, velikega princa Ferdinanda. Sledila sta še dva otroka: Ana Marija Luiza, palatinska izvoljenka, in Gian Gastone, zadnji medičejski toskanski veliki vojvoda.
Junija 1675 se je Marguerite Louise smela vrniti v Francijo in živeti v samostanu v Parizu. Bila je hčerka Gastona de Francea, vojvode Orleanskega. Čeprav ji je pogodba prepovedovala zapustiti samostan, je Marguerite Louise pogosto hodila na dvor svojega bratranca Ludvika XIV. v Versailles. Bila je v središču številnih škandalov v samostanu, med drugim ga je poskušala zažgati, kar je močno razjezilo njenega moža, ki se je kljub ločitvi zelo zanimal za življenje Marguerite Louise. Čeprav je bila Marguerite Louise tehnično še vedno poročena, je imela več afer.
Izvor in poroka
Marguerite Louise je bila članica francoske kraljeve hiše kot hči Gastona, vojvode Orleanskega, in je bila vzgojena v sorazmerno razkošnem, a politično napetem okolju. Njena poroka s Cosimom de' Medici je bila tipičen primer političnega zavezništva — namenjena utrditvi odnosov med francosko vejo rodbine Orleans in častno, a oslabljeno toskansko dinastijo Medičejcev. Poročila sta se kot mladoporočenca v šestdesetih letih 17. stoletja; poroka ni prinesla čustvenega soglasja, saj je Marguerite Louise ostala navezana na Karla (Karla V.) Lotarinškega, s katerim je doživljala čustveno razočaranje.
Življenje na dvoru v Firencah
V Firencah se je njeno življenje hitro izkazalo za trdo — prišlo je do nenehnih trenj z družinskimi člani, zlasti z materjo svojega moža, Vittorio della Rovere, ki je uspešno omejevala njen vpliv na dvoru. Cosimo III. je po prvem prevzemu oblasti leta 1670 ostal trdno zvest vplivu svoje matere, zato Marguerite Louise ni imela dostopa do prave politične moči.
Njen odnos do moža je bil hladen in sporen; v svojih obtožbah o domnevnih zastrupitvah in v neprestanim nasprotovanjem družini je kmalu pridobila sloves viharne in neobvladljive ženske, kar ji je prineslo vse manj podpore na dvoru. Hkrati je skrbela za vzgojo otrok, a podrejena v političnem pomenu.
Otroci in njihova usoda
- Veliki princ Ferdinando (Ferdinand), najstarejši sin, je bil deležen matere vzgoje, a je kot dedič ostal brez dejanske oblasti, saj je Cosimo nadziral politično linijo.
- Ana Marija Luiza, znana tudi kot izvoljenka Pfalca (palatinska izvoljenka), bo pomembno vplivala na varstvo medičejskega umetniškega zaklada: po izumrtju moške veje Medičejcev je prav ona v „Patto di famiglia“ poskrbela, da je umetnina ostala v Toskani.
- Gian Gastone, najmlajši, je pozneje postal zadnji medičejski veliki vojvoda Toskane; njegovo dolžino vladavine in osebne težave pogosto povezujejo z družinskimi otroštvom in dostopom do oblasti.
Ločitev, vrnitev v Francijo in življenje v samostanu
Življenjski prelom je nastopil s spreminjanjem razmerij med Parizom in Firencami: Marguerite Louise je bila leta 1675 dovoljena vrnitev v Francijo, pod pogojem, da bo živela v samostanu. Takšna ureditev je bila kompromis med diplomatskimi interesi in medičejskim željam po čim manjši izpostavljenosti škandalu.
V Parizu je ostajala povezana s francoskim dvorom in pogosto obiskovala Versailles, kljub formalnim zavezam samostana. Njeno vedenje je ostajalo kontraverzno — znana je bila po ostrih sporih, izgredih in domnevnih poskusih požiga v samostanu, kar je v francoskih in italijanskih krogih še povečalo njen škandalen sloves. Čeprav se je formalno upoštevalo, da je ločena, je Cosimo ostal pozoren in v skrbeh za ugled družine ter finančne in osebne posledice.
Odnosi, nove zveze in javna podoba
Marguerite Louise je ostala v srcu številnih govoric in afer; njeno obnašanje so opisovali kot strastno, neposredno in nepopustljivo. Čeprav je bila še naprej uradno poročena, je imela bližnje stike in afere, kar je dodatno oslabljalo njen odnos z Medičei. Hkrati je ohranila podporo nekaterih francoskih sorodnikov, ki so jo obravnavali kot člana širše kraljeve družine.
Zapuščina in smrt
Marguerite Louise je umrla 17. septembra 1721 v Parizu. Njena zapuščina je dvozlomna: kot figura, ki je z vdorom osebnih strasti in kontinuiranimi spori pritegnila pozornost in škandal, hkrati pa kot mati, čigar otroci — predvsem Anna Marija Luiza in Gian Gastone — so imeli odločilen vpliv na usodo Medičejcev in umetnostne zbirke Toskane. S smrtjo Gian Gastona leta 1737 se je moška veja Medičejcev končala, Anna Marija Luiza pa je s svojim dogovorom poskrbela, da je bogata dediščina ostala v Firencah, kar danes predstavlja pomemben del kulturne zapuščine.
Ocena: Marguerite Louise d'Orléans ostaja zgodovinska osebnost, ki je v svojih dejanjih zrcalila napetosti med osebno svobodo in političnimi pričakovanji 17. stoletja. Njeno življenje razkriva, kako so bile princeske in princi tistega časa pogosto žrtve državnih interesov, čeprav niso vedno sprejemali politike, ki so jim jo vsilili.
Otroci
- Ferdinando de' Medici, veliki princ Toskane (r. 1663, u. 1713)
- Anna Maria Luisa de' Medici, palatinska izvoljenka (r. 1667, u. 1743)
- Gian Gastone de' Medici, toskanski nadvojvoda (r. 1671, u. 1737)
Naslovi, slogi, časti in grbi
Naslovi in slogi
- 28. julij 1645 - 12. junij 1661 Njena kraljeva visokost "Mademoiselle d'Orléans" [velika hči Francije]
- 12. junij 1661 - 23. maj 1670 Njena kraljeva visokost velika princesa Toskane
- 23. maj 1670 - 5. februar 1691 Njegova visokost presvetla velika vojvodinja Toskane
- 5. februar 1691 - 17. september 1721 Njena kraljeva visokost presvetla velika vojvodinja Toskane


Oborožje Marguerite Louise kot toskanske nadvojvodinje
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Marguerite Louise d'Orléans?
O: Marguerite Louise d'Orléans (28. julij 1645 - 17. september 1721) je bila velika vojvodinja Toskane, žena velikega vojvode Cosima III de' Medici. Bila je tudi hči Gastona de France, vojvode Orleanskega.
V: Kakšni so bili njeni odnosi z možem in njegovo družino?
O: Marguerite Louise je prezirala svojega moža in njegovo družino, s katero se je pogosto prepirala in jo lažno sumila, da jo skuša zastrupiti. Kljub temu sta se večkrat pomirila, vendar so se kmalu zatem sovražnosti ponovno začele.
V: Kako se je Cosimo III. odzval, ko se je Margerita Luiza želela pridružiti tajnemu svetu?
O: Ko je po očetovi smrti leta 1670 postal veliki vojvoda Toskane, je Cosimo III. zavrnil vstop Marguerite Louise v tajni svet pod vplivom svoje matere Vittorie della Rovere.
V: Kakšno vlogo je imela pri izobraževanju svojega najstarejšega sina?
O: Brez političnega vpliva, ker ji je bil zavrnjen vstop v tajni svet, je Margerita Luiza poskrbela za izobraževanje svojega najstarejšega sina, velikega princa Ferdinanda.
V: Koliko otrok je imela?
O: Marguerite Louise je imela tri otroke: velikega princa Ferdinanda, Anno Marijo Luizo, volilno palatinko, in Gian Gastoneja, ki je postal zadnji medičejski veliki vojvoda Toskane.
V: Kam je odšla, ko je dobila dovoljenje za odhod iz Italije?
O: Junija 1675 se je Marguerite Louise lahko vrnila v Francijo, kjer je živela v samostanu v Parizu.
V: Do kakšnih škandalov je prišlo, ko je bivala v samostanu?
O: Med bivanjem v samostanu je prišlo do več škandalov, med drugim do poskusa požiga samostana, kar je zelo razjezilo njenega moža kljub njuni ločitvi.