Cosimo III de' Medici: veliki vojvoda Toskane (1642–1723)

Cosimo III de' Medici (14. avgust 1642 – 31. oktober 1723) je bil predzadnji toskanski veliki vojvoda. Vladal je od leta 1670 do 1723 in je bil starejši sin toskanskega velikega vojvoda Ferdinanda II in Vitorie della Rovere. Njegova petdesetletna vladavina, najdaljša v zgodovini Toskane, je bila zaznamovana z nizom regulatornih in moralnih zakonov, večjo versko strogoštjo in vse slabšim finančnim stanjem državice. Ko je leta 1723 umrl, ga je nasledil njegov preživeli sin Gian Gastone de' Medici.

Življenje in družina

Cosimo se je poročil z Marguerite Louise d'Orléans, sestrično Ludvika XIV. Zakon je bil sprva politična zaveza, a ostal osebno neuspešen: Marguerite Louise ni nikoli sprejela života na dvoru v Firencah in je sčasoma zapustila Toskano ter se umaknila v samostan Montmartre v Parizu. Par je imel skupaj tri otroke, med katerimi sta bila najpomembnejša hči Ana Marija Luiza in sin Gian Gastone. Cosimo je svoje družinske veze pogosto zaščitniško urejal in v poznejših letih vztrajno skušal doseči, da bi bila Ana Marija Luiza priznana kot toskanska dedinja; to prizadevanje pa je naletelo na odpor velikih evropskih sil.

Vladavina in zakonodaja

Cosimova politika je bila močno zaznamovana z versko pobožnostjo in konservativnimi moralnimi nazori. Njegova vlada je sprejela številne zakone, namenjene urejanju javnega morale in vsakdanjega življenja: omejitve glede oblačenja, strog nadzor nad gledališčem in zabavami, ukrepi proti številnim oblikam javnega razuzdanja ter kazni za bogokletje in neprimerno vedenje. Prav tako je povečeval vpliv cerkvenih institucij in verske discipline v državi.

Gospodarstvo in zunanja politika

V času Cosimove vladavine se je gospodarsko stanje Toskane nadalje poslabševalo. Vzroki so bili večplastni: dolgo trajajoče gospodarsko nazadovanje v regiji, upad trgovine in obrtne proizvodnje, zastarela finančna uprava ter visoki dvorni stroški. Kljub poskusom reform je država izgubila del svoje politične teže v Italiji in širše v Evropi. Cosimo je imel omejene možnosti za samostojno zunanjepolitično delovanje in je vse bolj odvisen od sklepov večjih sil, zlasti Habsburžanov.

Nasledstvo in zapuščina

Cosimova prizadevanja, da bi poskrbel za zaporedje v rodbini (zlasti da bi ohranil dediščino v rodbini preko Ane Marije Luize), niso bila uresničena. Karel VI., cesar Svetega rimskega cesarstva, in druge velike sile so odločale o prihodnosti Toskane po izteku medialne linije. Po izteku moške linije Medičejcev je Toskana leta 1737 prešla na Lotarinško rodbino, ki je bila rezultat evropskih pogodb in prerazporejanja teritorijev v skladu z velikimi evropskimi dogovori.

Kljub političnemu in gospodarskemu upadu ima Cosimova doba tudi kulturni pomen: njegova hči Ana Marija Luiza je kasneje skrbela, da so pomembni umetniški in kulturni zakladi Medičejcev ostali v Firencah (znano kot Patto di Famiglia ali družinska pogodba), kar je pomembno vplivalo na ohranitev firenške kulturne dediščine. Cosimo III je pokopan v Medičejskih kapelah v baziliki San Lorenzo v Firencah.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Cosimo III de' Medici?

V: Čigav sin je bil Cosimo III de' Medici?

V: Kako dolgo je vladal Cosimo III de' Medici?

V: Kaj je zaznamovalo vladavino Cosima III. de' Medičejskega?

V: Kakšne so bile finance Toskane v času vladavine Cosima III Medičejskega?

V: Kdo je nasledil Cosima III. de' Medičejskega, ko je ta leta 1723 umrl?

V: S kom se je Cosimo III. de' Medici poročil in kakšen je bil njun zakon?

Išči po črki