Mark Licinij Krass
Mark Licinij Krass (ok. 115 pr. n. št. - 53 pr. n. št.) je bil rimski general in politik.
Poveljeval je levemu krilu Sullove vojske v bitki pri Kolinskih vratih. Bil je tisti, ki je dokončno zatrl upor sužnjev, ki ga je vodil Spartak. Tretja suženjska vojna se je začela s tremi porazi rimske vojske proti Spartaku in njegovim privržencem. Upor je bil dokončno uničen s koncentriranim vojaškim naporom enega samega poveljnika, Marka Licinija Krasa.
Zadnja faza njegove kariere je bila triumvir, eden od prvega triumvirata, skupaj z Gnejem Pompejem Magnom in Gajem Julijem Cezarjem. Bil je eden najbogatejših ljudi tistega časa, vendar je bil po porazu v bitki pri Carrhae ubit. Njegova smrt je povzročila državljanske vojne med Julijem Cezarjem in Pompejem, drugima dvema triumvirjema.
Brutalna disciplina
Ko je Krass oblikoval svojo vojsko, je poleg šestih novih legij dobil tudi druge legije, ki jih je premagal Spartak. Te je zdesetkal. To je bila brutalna metoda usmrtitve enega od desetih mož, da bi druge spodbudil k trdemu boju. Vsaka skupina desetih mož je z žrebom določila, kdo bo umrl. Te kazni niso uporabljali od zgodnjih dni Rima.
Krassova kazen Spartakovih preživelih mož je bila prav tako brutalna. Bili so križani.
Bitka pri Carrhae
Krassus se je dogovoril, da bo upravljal rimsko provinco Sirijo, s prozornim namenom, da bi se spustil v vojno s Partijo. Dejansko se je z lastnim denarjem in brez uradne odobritve senata podal v vojno proti Partiji.
Ko je bil obveščen o prisotnosti partske vojske, je Krasa zajela panika. Njegov general Kasij je priporočil, naj se vojska razporedi na tradicionalni rimski način, s pehoto v središču in konjenico na krilih. Krass se je sprva strinjal, vendar si je kmalu premislil in razporedil svoje ljudi v votli kvadrat, katerega vsako stranico je sestavljalo dvanajst kohort. Ta formacija bi njegove sile zaščitila pred obkolitvijo, vendar na račun zmanjšane mobilnosti.
Dan se je za Rimljane iztekel slabo, saj jih je partska konjenica večkrat obkolila. Naslednji dan so prejeli sporočilo, v katerem jim je bilo ponujeno pogajanje s Krassom. Predlagali so premirje, ki bi rimski vojski omogočilo varno vrnitev v Sirijo, v zameno pa bi se Rim odpovedal vsem ozemljem vzhodno od Evfrata. Krass se ni želel sestati s Parti, vendar so njegovi vojaki grozili z uporom, če se ne bo srečal. Na srečanju je eden od Partijev potegnil za Krassove vajeti, kar je sprožilo nasilje. Krassus in njegovi generali so bili umorjeni. Po njegovi smrti naj bi mu Parti v grlo izlili staljeno zlato, kar naj bi bila simbolična gesta, s katero so se norčevali iz Krassovega znanega pohlepa. Preostali Rimljani v Carrhae so poskušali pobegniti, vendar so večino ujeli ali ubili. Rimljani so izgubili približno 20.000 mrtvih in 10.000 ujetih, zato je bila bitka eden najdražjih porazov v rimski zgodovini. Četinske žrtve so bile minimalne.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Marcus Licinius Crassus?
O: Marcus Licinius Crassus je bil rimski general in politik.
V: Kakšno vlogo je imel Marcus Licinius Crassus v bitki pri Kolinskih vratih?
O: Marcus Licinius Crassus je v bitki pri Kolinskih vratih poveljeval levemu krilu Sullove vojske.
V: Kaj je bila tretja suženjska vojna?
O: Tretja suženjska vojna je bil upor sužnjev pod vodstvom Spartaka, ki se je začel s tremi porazi rimske vojske proti Spartaku in njegovim privržencem.
V: Kdo je dokončno zatrl upor sužnjev, ki ga je vodil Spartak v tretji suženjski vojni?
O: Marcus Licinius Crassus je dokončno zatrl upor sužnjev, ki ga je vodil Spartak.
V: Kaj je bil prvi triumvirat?
O: Prvi triumvirat je bila politična zveza med Markom Licinijem Krassom, Gnejem Pompejem Magnom in Gajem Julijem Cezarjem.
V: Kaj je bil vzrok državljanskih vojn med Julijem Cezarjem in Pompejem po smrti Marka Licinija Krasa?
O: Smrt Marka Licinija Krasa po porazu v bitki pri Carrhae je povzročila državljanske vojne med Julijem Cezarjem in Pompejem.
V: Ali je bil Mark Licinij Krass eden najbogatejših ljudi svojega časa?
O: Da, Mark Licinij Krass je bil eden najbogatejših ljudi svoje dobe.
