Mark Licinij Krass (ok. 115 pr. n. št. - 53 pr. n. št.) je bil rimski general in politik, znan kot eden najbogatejših in najvplivnejših mož v pozni republiki. Priimek Krass (latinsko Crassus) je izhajal iz latinske besede za "gost" ali "debelo" in mu ga je družina nosila že pred njim; v zgodovinskih virih je pogosto predstavljen kot simbol pohlepa in bogastva.
Rani vzpon in bogastvo
Krass je bogastvo zgradil z raznovrstnimi poslovnimi potezami: špekulacijami z nepremičninami, izkoriščanjem konfiskiranega premoženja po notranjih spopadih, rudarskimi interesom in z izposojanjem denarja proti zavarovanju. Znana je njegova podjetniška pobuda z zasebno gasilsko službo — ob požaru je s svojimi gasilci najprej odkupil pogoreli objekt, nato pa ga obnovil in prodal z dobičkom. Njegov premoženjski položaj mu je dajal tudi politično moč, saj je kupoval vplive in podpiral izvolitve.
Vloga v Sullovih vojnah
V času notranjih nemirov v Rimu je Krass podprl Sullove sile. Med bitko pri Kolinskih vratih je poveljeval levemu krilu Sullove vojske in prispeval k zmagi nad nasprotniki, kar mu je utrdilo položaj v vojski in politiki. Njegova podpora Sulli je bila del njegove širše politične strategije, ki je vključevala sodelovanje z močnimi vojskovodji in vplivneži tistega časa.
Zatrtje upora sužnjev (Tretja suženjska vojna)
Krass je bil tisti, ki je dokončno zatrl upor sužnjev, ki ga je vodil Spartak. Tretja suženjska vojna (73–71 pr. n. št.) se je začela s tremi porazi redne rimske vojske proti Spartaku in njegovim privržencem, vse dokler rimska politika in vojaška organizacija nista nabrela moči. Krass je prevzel glavno poveljstvo in s skrbno načrtovano vojaško strategijo, številčno premočjo in usmerjenimi spopadi uprl upor.
Po zmagi so bili ujeti sužnji pogosto kruto kaznovani; klasični viri poročajo, da je bil velik del ujetih obsojen na križanje ob Apijevi cesti kot svarilo drugim. Z uspehom proti Spartaku je Krass pridobil veliko vojaško in politično slavo ob tem pa tudi utrdil svoj ugled kot ključni branilec rimskega reda.
Politična moč in prvo triumvirat
Krass je izkoristil svoje bogastvo in vojaške zasluge za vstop na vrh rimske politike. Leta 70 pr. n. št. je bil med konzuli, kasneje pa je v poznih 60. letih pr. n. št. skupaj z Gnejem Pompejem Magnom in Gajem Julijem Cezarjem oblikoval neformalni politični spoj, znan kot prvi triumvirat. Ta zavezništvo je združevalo vojaško, politično in finančno moč treh mož in je močno vplivalo na smer rimske republike v obdobju, ki je vodilo v razpade političnih institucij.
Kampanja proti Partom in smrt
Krass si je po veliki bogati slavi in politični moči želel še vojaškega sijaja ter je zaradi osebne ambicije in želje po vojaških osvojitvah začel kampanjo proti Partom v Mezopotamiji. Leta 53 pr. n. št. je njegova vojska doživela katastrofalen poraz v bitki pri Carrhae (današnja Harran). Krass je ubit v boju ali ujet in po nekaterih virih mu je bila iz tolikšne simbolne vrednosti izlitka zlata v usta smrtna kazen — zgodbe o tem se razlikujejo med viri, a dejstvo je, da se je s smrtjo Krassa njegova politična in finančna težnost v Rimu nenadoma zmanjšala.
Smrt Marka Licinija Krassa je sprožila politični vakuum in precej prispevala k novim spopadom in napetostim med preostalima članoma triumvirata, Julijem Cezarjem in Pompejem, ki so kasneje prerasli v državljanske vojne.
Zapustina in pomen
Krass ostaja v historiografiji podobo izjemno bogatega rimskeža, ki je s svojim premoženjem in ambicijami močno zaznamoval pozno republiko. Njegove poslovne metode, vključno z izkoriščanjem gospodarskih kriz in političnih konfiskacij, so postavile standard, kako je bogastvo v Rimu vplivalo na politiko. Hkrati je njegova neuspešna vzhodna kampanja opozorilo o omejitvah rimskega vojaškega podjetništva in začetek velikih sprememb v rimski državni ureditvi.
Opomba: Številne podrobnosti iz življenja Marka Licinija Krassa izvirajo iz antičnih virov, ki se med seboj v nekaterih drobnih podatkih razlikujejo; zato so v članku uporabljeni predvsem splošno sprejeti in dobro podprti podatki.