Mark Licinij Krass: rimski general, zatiralec Spartaka in triumvir
Mark Licinij Krass (ok. 115 pr. n. št. - 53 pr. n. št.) je bil rimski general in politik, znan kot eden najbogatejših in najvplivnejših mož v pozni republiki. Priimek Krass (latinsko Crassus) je izhajal iz latinske besede za "gost" ali "debelo" in mu ga je družina nosila že pred njim; v zgodovinskih virih je pogosto predstavljen kot simbol pohlepa in bogastva.
Rani vzpon in bogastvo
Krass je bogastvo zgradil z raznovrstnimi poslovnimi potezami: špekulacijami z nepremičninami, izkoriščanjem konfiskiranega premoženja po notranjih spopadih, rudarskimi interesom in z izposojanjem denarja proti zavarovanju. Znana je njegova podjetniška pobuda z zasebno gasilsko službo — ob požaru je s svojimi gasilci najprej odkupil pogoreli objekt, nato pa ga obnovil in prodal z dobičkom. Njegov premoženjski položaj mu je dajal tudi politično moč, saj je kupoval vplive in podpiral izvolitve.
Vloga v Sullovih vojnah
V času notranjih nemirov v Rimu je Krass podprl Sullove sile. Med bitko pri Kolinskih vratih je poveljeval levemu krilu Sullove vojske in prispeval k zmagi nad nasprotniki, kar mu je utrdilo položaj v vojski in politiki. Njegova podpora Sulli je bila del njegove širše politične strategije, ki je vključevala sodelovanje z močnimi vojskovodji in vplivneži tistega časa.
Zatrtje upora sužnjev (Tretja suženjska vojna)
Krass je bil tisti, ki je dokončno zatrl upor sužnjev, ki ga je vodil Spartak. Tretja suženjska vojna (73–71 pr. n. št.) se je začela s tremi porazi redne rimske vojske proti Spartaku in njegovim privržencem, vse dokler rimska politika in vojaška organizacija nista nabrela moči. Krass je prevzel glavno poveljstvo in s skrbno načrtovano vojaško strategijo, številčno premočjo in usmerjenimi spopadi uprl upor.
Po zmagi so bili ujeti sužnji pogosto kruto kaznovani; klasični viri poročajo, da je bil velik del ujetih obsojen na križanje ob Apijevi cesti kot svarilo drugim. Z uspehom proti Spartaku je Krass pridobil veliko vojaško in politično slavo ob tem pa tudi utrdil svoj ugled kot ključni branilec rimskega reda.
Politična moč in prvo triumvirat
Krass je izkoristil svoje bogastvo in vojaške zasluge za vstop na vrh rimske politike. Leta 70 pr. n. št. je bil med konzuli, kasneje pa je v poznih 60. letih pr. n. št. skupaj z Gnejem Pompejem Magnom in Gajem Julijem Cezarjem oblikoval neformalni politični spoj, znan kot prvi triumvirat. Ta zavezništvo je združevalo vojaško, politično in finančno moč treh mož in je močno vplivalo na smer rimske republike v obdobju, ki je vodilo v razpade političnih institucij.
Kampanja proti Partom in smrt
Krass si je po veliki bogati slavi in politični moči želel še vojaškega sijaja ter je zaradi osebne ambicije in želje po vojaških osvojitvah začel kampanjo proti Partom v Mezopotamiji. Leta 53 pr. n. št. je njegova vojska doživela katastrofalen poraz v bitki pri Carrhae (današnja Harran). Krass je ubit v boju ali ujet in po nekaterih virih mu je bila iz tolikšne simbolne vrednosti izlitka zlata v usta smrtna kazen — zgodbe o tem se razlikujejo med viri, a dejstvo je, da se je s smrtjo Krassa njegova politična in finančna težnost v Rimu nenadoma zmanjšala.
Smrt Marka Licinija Krassa je sprožila politični vakuum in precej prispevala k novim spopadom in napetostim med preostalima članoma triumvirata, Julijem Cezarjem in Pompejem, ki so kasneje prerasli v državljanske vojne.
Zapustina in pomen
Krass ostaja v historiografiji podobo izjemno bogatega rimskeža, ki je s svojim premoženjem in ambicijami močno zaznamoval pozno republiko. Njegove poslovne metode, vključno z izkoriščanjem gospodarskih kriz in političnih konfiskacij, so postavile standard, kako je bogastvo v Rimu vplivalo na politiko. Hkrati je njegova neuspešna vzhodna kampanja opozorilo o omejitvah rimskega vojaškega podjetništva in začetek velikih sprememb v rimski državni ureditvi.
Opomba: Številne podrobnosti iz življenja Marka Licinija Krassa izvirajo iz antičnih virov, ki se med seboj v nekaterih drobnih podatkih razlikujejo; zato so v članku uporabljeni predvsem splošno sprejeti in dobro podprti podatki.
Brutalna disciplina
Ko je Krass oblikoval svojo vojsko, je poleg šestih novih legij dobil tudi druge legije, ki jih je premagal Spartak. Te je zdesetkal. To je bila brutalna metoda usmrtitve enega od desetih mož, da bi druge spodbudil k trdemu boju. Vsaka skupina desetih mož je z žrebom določila, kdo bo umrl. Te kazni niso uporabljali od zgodnjih dni Rima.
Krassova kazen Spartakovih preživelih mož je bila prav tako brutalna. Bili so križani.
Bitka pri Carrhae
Krassus se je dogovoril, da bo upravljal rimsko provinco Sirijo, s prozornim namenom, da bi se spustil v vojno s Partijo. Dejansko se je z lastnim denarjem in brez uradne odobritve senata podal v vojno proti Partiji.
Ko je bil obveščen o prisotnosti partske vojske, je Krasa zajela panika. Njegov general Kasij je priporočil, naj se vojska razporedi na tradicionalni rimski način, s pehoto v središču in konjenico na krilih. Krass se je sprva strinjal, vendar si je kmalu premislil in razporedil svoje ljudi v votli kvadrat, katerega vsako stranico je sestavljalo dvanajst kohort. Ta formacija bi njegove sile zaščitila pred obkolitvijo, vendar na račun zmanjšane mobilnosti.
Dan se je za Rimljane iztekel slabo, saj jih je partska konjenica večkrat obkolila. Naslednji dan so prejeli sporočilo, v katerem jim je bilo ponujeno pogajanje s Krassom. Predlagali so premirje, ki bi rimski vojski omogočilo varno vrnitev v Sirijo, v zameno pa bi se Rim odpovedal vsem ozemljem vzhodno od Evfrata. Krass se ni želel sestati s Parti, vendar so njegovi vojaki grozili z uporom, če se ne bo srečal. Na srečanju je eden od Partijev potegnil za Krassove vajeti, kar je sprožilo nasilje. Krassus in njegovi generali so bili umorjeni. Po njegovi smrti naj bi mu Parti v grlo izlili staljeno zlato, kar naj bi bila simbolična gesta, s katero so se norčevali iz Krassovega znanega pohlepa. Preostali Rimljani v Carrhae so poskušali pobegniti, vendar so večino ujeli ali ubili. Rimljani so izgubili približno 20.000 mrtvih in 10.000 ujetih, zato je bila bitka eden najdražjih porazov v rimski zgodovini. Četinske žrtve so bile minimalne.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Marcus Licinius Crassus?
O: Marcus Licinius Crassus je bil rimski general in politik.
V: Kakšno vlogo je imel Marcus Licinius Crassus v bitki pri Kolinskih vratih?
O: Marcus Licinius Crassus je v bitki pri Kolinskih vratih poveljeval levemu krilu Sullove vojske.
V: Kaj je bila tretja suženjska vojna?
O: Tretja suženjska vojna je bil upor sužnjev pod vodstvom Spartaka, ki se je začel s tremi porazi rimske vojske proti Spartaku in njegovim privržencem.
V: Kdo je dokončno zatrl upor sužnjev, ki ga je vodil Spartak v tretji suženjski vojni?
O: Marcus Licinius Crassus je dokončno zatrl upor sužnjev, ki ga je vodil Spartak.
V: Kaj je bil prvi triumvirat?
O: Prvi triumvirat je bila politična zveza med Markom Licinijem Krassom, Gnejem Pompejem Magnom in Gajem Julijem Cezarjem.
V: Kaj je bil vzrok državljanskih vojn med Julijem Cezarjem in Pompejem po smrti Marka Licinija Krasa?
O: Smrt Marka Licinija Krasa po porazu v bitki pri Carrhae je povzročila državljanske vojne med Julijem Cezarjem in Pompejem.
V: Ali je bil Mark Licinij Krass eden najbogatejših ljudi svojega časa?
O: Da, Mark Licinij Krass je bil eden najbogatejših ljudi svoje dobe.
