Pobesneli konj (Tasunke Witko, rojen približno 1838 – umrl 5. septembra 1877) je bil znan indijanski poglavar oglalških Siouxov (Lakota). Velja za enega najbolj prepoznavnih voditeljev odporu proti širjenju belih naseljencev na območju Velikih prerij; v Južni Dakoti v Združenih državah Amerike so mu kasneje izklesali velik spomenik (velik kip), posvečen spominu na njega in njegovo ljudstvo.
Po različnih virih se je rodil pod imenom, ki so ga v angleških zapisih prevajali kot Curly ali Cha-O-Ha. Kot mlad fant je doživel vizijo, ki jo je sam in njegovo ljudstvo razumelo kot znamenje posebne usode. Zgodbe o njegovem otroštvu omenjajo tudi, da je očeta močno prizadela nevarna situacija, v kateri je bil fant že prej, zato je starejši član družine kasneje spremenil svoje ime v Worm, medtem ko je mlademu možu pripadlo očetovo ime Tasunke Witko (Pobesneli konj).
Pobesneli konj je bil znan po izjemni pogumnosti in po tem, da je pred bitkami iskal duhovna videnja. Veljalo je, da mu njegova "medicina" (duhovna moč) pogosto pomaga pri nevarnostih, zato je preživel številne spopade. Bil je ena od ključnih osebnosti v času uporov proti vojski ZDA in sodeloval je v več pomembnih spopadih, med njimi tudi pri bitki pri Little Bighorn, kamor so se njegovi bojevniki odpravili v letih ko so se na severu Montane, kjer so se združile različne skupine Siouxov (na primer Hunkpapa in Miniconjou) in tudi bojevni člani drugih plemen, kot so Čejeni in Arapahi. V teh spopadih so se pomerili z enotami pod vodstvom generala Georgea Armstronga Custerja in njegovega poveljstva, pri čemer so ameriške sile utrpele hude izgube (jezdeci).
Po letu 1876 pa so se razmere za nomadsko življenje Lakota močno poslabšale. Izginjanje divjadi, predvsem bizonov, pritisk vojske in naseljevanje belcev so prispevali k lakoti in pomanjkanju. Pobesneli konj je konec leta 1876 in v prvi polovici 1877 sprejel težko odločitev—v nekaj fazah se je del njegove skupine odločil za prekinitev bojev in predajo ter vstop v rezervate, saj niso imeli več sredstev za preživetje. Po predaji je bil skupaj z drugimi pripeljan v Fort Robinson v Nebraski (Fort Robinson je bil eden izmed mest, kjer so zadržali predane Lakote); tam so mu zasegli orožje in konje, kar je dodatno zaostrovalo napetosti in prizadelo njegovo osebno čast.
5. septembra 1877 je prišlo do tragičnega incidenta: med poskusom aretacije ali prestavitve je nastal pretep in Pobesneli konj je bil smrtno ranjen z bajonetom ameriškega vojaka. Po več poročilih je iste noči umrl zaradi ran. Njegova smrt se pogosto označuje kot simbol konca obsežnejšega obdobja oboroženega lakotskega odpora.
Citati, ki v tej temi pogosto krožijo, kažejo na širši kontekst stisk ameriških domorodcev; denimo znana izjava Geronima, poglavarja Apačev, ki odraža občutje izgube in predaje: "Nekoč sem se gibal kot veter. Zdaj se ti predajam in to je vse."
O družinskem poreklu in osebnem življenju Pobesnelega konja zgodovinarji poročajo različno. Po podatkih iz Enciklopedije severnoameriških Indijancev Fredericka Hoxieja je bil Tasunke Witko III sin ženske, imenovane Rattling Blanket Woman, in Tasunke Witko II. Glede porok in potomcev veljajo različne navedbe: najbolj zanesljivi viri omenjajo, da je bil poročen z žensko, znano kot Črna šala (Black Shawl), s katero naj bi imel hčerko z imenom They Are Afraid of Her, ki je umrla pri zelo mladih letih. Nekateri viri omenjajo tudi druga zakonska razmerja ali družinske povezave, vendar so podrobnosti pogosto nasprotujoče se in v historiografiji predmet razprav.
Pobesneli konj je ostal v kolektivnem spominu kot simbol odpora, poguma in odločnega nasprotovanja izgubi tradicionalnega načina življenja Lakota. Današnji spomenik, gradnja velikega kipa v Južni Dakoti, je ena od oblik, s katero se ohranja spomin na njega; hkrati ga mnogi vidijo kot simbola širšega boja domorodnih ljudstev za pravice, identiteto in zgodovinsko priznanje. Njegova zgodba je pogosto uporabljena tudi v razpravah o posledicah kolonializma, izginjanju bizonov, preselitvah in življenju v rezervatih, kot je Pine Ridge, ki še danes predstavlja izzive revščine, kulturne obnove in političnih napetosti.