Buenosaireška konvencija (1910) – mednarodna pogodba o avtorskih pravicah

Buenosaireška konvencija (ali Konvencija o avtorskih pravicah na področju književnosti in umetnosti) je mednarodna pogodba o avtorskih pravicah, podpisana 11. avgusta 1910 v Buenos Airesu. Namen konvencije je bil zagotoviti medsebojno zaščito avtorskih pravic med državami podpisnicami in urediti pogoje, pod katerimi se ta zaščita podeli tujim avtorjem. Države, ki so jo podpisale, so se zavezale spoštovati avtorske pravice državljanov drugih podpisnic na enak način kot svoje lastne državljane. Da bi za dokument veljala ta konvencija, je bilo pogosto potrebno uporabiti določeno besedilo v obliki obvestila o avtorskih pravicah; zato je med izdajatelji v praksi pogosto uporabljen stavek "Vse pravice pridržane" (špan: Todos los derechos reservados, portugalsko: Todos os direitos reservados). V Združenih državah Amerike so za mednarodno priznavo po tej konvenciji zahtevali, da delo vsebuje vsaj ime avtorja in leto objave, kar se razlikuje od nekaterih evropskih zahtev po podrobnejšem obvestilu.

Zgodovinski kontekst

Konvencija iz Buenos Airesa je nastala v obdobju, ko so si posamezne države prizadevale urediti mednarodno varstvo avtorskih pravic, še preden je bila v svetu popolnoma uveljavljena enotna praksa. Glavna mednarodna pogodba tistega časa je bila Berlinska/Bernejska konvencija iz leta 1886, a nekatere države – zlasti v Ameriki – so želele regionalno ureditev, prilagojeno njihovim potrebam. Buenos Aires 1910 je tako predstavljal pomemben korak k vzajemni zaščiti, zlasti z vidika rednih formalnosti (kot je uporaba določenih besedilnih oznak), ki jih je konvencija dopuščala kot pogoj za zaščito.

Glavne določbe konvencije

• Medsebojna priznanost avtorskih pravic med podpisnicami v okviru določil njihovega lastnega nacionalnega prava.
• Poudarek na formalnostih: konvencija je omogočala, da lahko države zahtevajo določena obvestila (npr. "Vse pravice pridržane" ali lokalni ekvivalent) kot pogoj za mednarodno zaščito.
• Konvencija ni uniformno določala roka avtorskopravne zaščite – za to so veljale določbe posameznih držav.
• Predvidena je bila vzajemna obravnava tujih avtorjev v enaki meri kot domačih (nacionalno zdravljenje), kadar so bili izpolnjeni formalni pogoji.

Uveljavitev, sprejem in vpliv

Buenosaireška konvencija je imela pomembno vlogo v regiji predvsem v prvi polovici 20. stoletja, ko je olajšala izmenjavo del in zaščito avtorjev med državami podpisnicami. Po širšem sprejemu Bernejske konvencije in kasnejših mednarodnih instrumentih (ter po vstopu držav v te novejše konvencije) je pomen buenosaireskega sporazuma počasi upadal. Kljub temu je zgodovinsko pomemben kot primer regionalne rešitve in kot vzrok, zakaj je v nekaterih državah dolgo časa obstajala praksa uporabljanja navedenega obvestila o pravicah.

Praktični pomen danes

Danes je besedna zveza "Vse pravice pridržane" in njeni prevodi v različnih jezikih pogosto bolj iz tradicije kot iz pravne nuje — v državah, pogodbenicah Bernejske konvencije, pravna zaščita nastopi samodejno brez obveznih formalnosti. Kljub temu pa se obvestila še vedno uporabljajo kot jasna informacija za uporabnike in kot dodatna varovalka pri dokazovanju namena avtorja glede omejitve uporabe dela. Čeprav je Buenosaireska konvencija del zgodovine mednarodnega avtorskopravnega varstva, je za sodobno mednarodno prakso pogosto pomembnejša Bernejska konvencija in kasnejši instrumenti, ki jih upravlja WIPO.

Opombe o podpisnicah

Buenosaireško konvencijo so podpisale različne države ameriške celine; podrobnejši seznam podpisnic in datumov ratifikacij je naveden v izvirnih arhivih in uradnih registrih mednarodnih pogodb. Za konkretne informacije o tem, katere države so bile v posameznem trenutku zavezane s konvencijo in kako so jo kasneje zamenjale ali dopolnile druge mednarodne pogodbe, je priporočljivo preveriti primarne pravne vire ali uradne registre.

Kaj je za avtorja pomembno vedeti: če raziskujete zgodovinsko avtorskopravno stanje ali pripravljate izdajo starejšega dela, upoštevajte, da so bile formalnosti (npr. navedba avtorja, leto in oznaka "Vse pravice pridržane") v času veljavnosti buenosaireske konvencije pomembne za mednarodno priznanje zaščite. Za sodobne izdaje pa preverite, ali država izvora in država uporabe sodita med pogodbenice Berna ali druge veljavne mednarodne pogodbe.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je konvencija v Buenos Airesu?

V: Kdaj je bila podpisana Buenosaireška konvencija?

V: O čem so se države, ki so podpisale Buenosaireško konvencijo, dogovorile?

V: Kaj je pogoj, da za dokument velja Buenosaireška konvencija?

V: Kakšna je običajna izjava o avtorskih pravicah, ki se uporablja za Buenosaireško konvencijo?

V: Kakšna je razlika med zahtevo Združenih držav glede avtorskih pravic in zahtevo Buenosaireške konvencije?

V: Katere države so podpisale Buenosaireško konvencijo?

Išči po črki