Kardiopulmonalno oživljanje (KPO ali CPR) je sklop nujnih ukrepov, ki jih je treba izvesti, če oseba preneha dihati ali se ji ustavi srce. Cilj oživljanja je, da se kri in kisik še naprej pretakata po telesu, da se zaščitijo pomembni organi, predvsem možgani. Umetno dihanje samo po sebi običajno ne povzroči ponovnega zagona srca. Vendar pa lahko s stiskanjem prsnega koša in/ali dovajanjem zraka skozi dihalne poti zagotovimo kroženje krvi in oskrbo s kisikom dovolj dolgo, da pride nujna pomoč ali da se odkrije in odpravi vzrok zastoja. To zmanjša tveganje trajne poškodbe zaradi pomanjkanja kisika.

Kljub preprostosti — najprej preverite varnost in stanje osebe

  • Preverite, ali je kraj dogodka varen za vas in za prizadeto osebo.
  • Poskusite vzbuditi osebo (rahlo stresite ramena in glasno vprašajte, ali je v redu).
  • Če oseba ne reagira, hitro preverite dihanje — opazujte prsni koš ali poslušajte/čutite sapo največ 10 sekund. Če ne diha normalno ali le krčeče, začnite ukrepati.

Kaj lahko naredi laik (koraki za oživljanje)

  1. Pokličite nujno pomoč — takoj pokličite 911 (ali lokalno telefonsko številko za klic v sili v vaši državi). Če ste sami in imate mobilni telefon, pošljite klic ali aktivirajte zvočni klic z reševalci; če je mogoče, da nekdo drug pokliče, naj to stori.
  2. Začnite stiske prsnega koša — postavite dlan ali obe dlani eno nad drugo na sredino prsnega koša, nad prsno kost. Pritiskajte močno in hitro:
    • Hitrost: približno 100–120 stiskov na minuto (ritem kot pesem "Stayin' Alive").
    • Globina: najmanj 5 cm, vendar ne več kot približno 6 cm pri odraslih.
    • Popolna povrnitev med stiski (prsni koš naj se popolnoma dvigne).
    Menjajte reševalce približno na vsaki 2 minuti, če je mogoče.
  3. Umetno dihanje — če ste usposobljeni in pripravljeni, nadaljujte z razmerjem stisk in vdihov: pri enoresesnem oživljanju odraslih običajno razmerje 30:2 (30 stiskov, nato 2 vdiha). Če niste usposobljeni ali nočete izvajati ustno-ustnega dihanja, izvajajte le stiske prsnega koša (kompresijsko ali "hands-only" KPO), kar je v mnogih primerih učinkovito.
  4. Uporaba avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED) — če je na voljo, ga čim prej uporabite. Vklopite napravo in sledite zvočnim/pisalnim navodilom; nadaljujte stiske med polaganjem blazinic in med obnovitvijo, razen ko AED analizira ritem ali vsebuje ukaz za dostavo električnega šoka.

Posebnosti za otroke in dojenčke

  • Vzroki za srčni zastoj pri otrocih so pogosto povezani z dihanjem (npr. zadušitev), zato je pri otrocih in dojenčkih pomembno vključevanje umetnega dihanja že zgodaj.
  • Globina stiskov: pri dojenčkih približno 4 cm (približno 1/3 premera prsnega koša), pri otrocih nekoliko manj kot pri odraslih; pri dveh reševalcih lahko uporabite razmerje 15:2 (stiske:vdihi).
  • Pri dojenčkih uporabljajte dve prstni tehniki ali obročasto-prstno tehniko, odvisno od starosti in velikosti.

Kaj lahko storijo zdravstveni delavci

To lahko storijo tudi številni zdravstveni delavci:

  • Napredni dihalni varnostni ukrepi (intubacija, uporaba balonka z masko, napredni dihalni pripomočki).
  • Vzpostavitev venskega ali intraosealnega dostopa za dajanje zdravil (adrenalin, antiaritmiki ipd.).
  • Uporaba monitorjev in naprednih naprav za nadzor srčne aktivnosti ter izvedba električne kardioversije/defibrilacije, ko je to potrebno.
  • Napredno vodenje vzrokov zastoja (npr. tromboliza pri krvnem strdku, korigiranje hipoksije, elektrolične motnje, hipotermija).

Kdaj je treba prednost dati dihanju (npr. pri utopitvi ali zadušitvi)

  • Pri utopitvah, zadušitvah ali priotraženih dihalnih vzrokih je pomembno, da vključite umetno dihanje (vdihavanje zraka) zgodaj, saj so ti primeri pogosto primarno dihalni zastoji.

Previdnostni ukrepi in pogosta vprašanja

  • Preverite varnost prizorišča — ne ogrožajte sebe.
  • Če sumite na poškodbo hrbtenice (npr. po padcu ali nesreči), omejite nepotrebno premikanje glave in vratu, a kljub temu začnite oživljati, če je potrebno.
  • Uporabite zaščitno opremo (zaslon za usta, rokavice), če je na voljo, vendar ne odlašajte s stiski zaradi pomanjkanja opreme.
  • Dobra volja in takojšnje ukrepanje lahko rešita življenje; obstoječe zakone o "dobrem Samaritanu" preverite v vaši državi, saj pogosto varujejo tiste, ki nudijo pomoč v dobri veri.

Kdaj prenehati z oživljanjem

  • Ko prevzame usposobljena reševalna ekipa in vas napoti, da prenehate.
  • Če se oseba začne premikati, normalno dihati ali kaže znake življenja.
  • Če ste popolnoma izčrpani in fizično ne zmorete nadaljevati (poizkusite najti drugo osebo, ki bo prevzela).
  • V nekaterih primerih, ko so jasni znaki neprekinljive smrti ali kadar priporočila strokovnjakov narekujejo prenehanje, lahko ustavite oživljanje.

Možne zaplete

  • Med KPO lahko pride do zlomov reber ali poškodbe prsnega koša — to je pogost zaplet pri močnih stiskih, vendar se tveganje za življenje izvede zaradi zastoja srca precej manjša kot tveganje zapletov.
  • Po preživetju lahko pride do poškodb dihal ali infektivnih tveganj ob izvedbi ustnega dihanja; zaščitne naprave (filterji) zmanjšajo tveganje.

Usposabljanje v oživljanju (temeljna življenjska podpora — BLS) in vadba z uporabo AED občutno povečata samozavest in učinkovitost reševalcev. Če imate možnost, se udeležite certificiranega tečaja in osvežujte znanje redno.