Carnac: največja zbirka megalitskih stoječih kamnov na svetu

Obstajajo tri večje skupine kamnitih nizov - Ménec, Kermario in Kerlescan -, ki so morda nekoč tvorile enotno skupino, vendar so se razdelile, ko so bili kamni odstranjeni za druge namene.

Poravnave Ménec

Enajst zlivajočih se vrst menhirjev, ki se raztezajo na 1.165 krat 100 metrov (3.822 krat 328 čevljev). Na obeh koncih so morda ostanki kamnitih krogov. Po podatkih turističnega urada je na zahodnem koncu "kromleh z 71 kamnitimi bloki", na vzhodnem koncu pa zelo uničen kromleh. Največji kamni, visoki okoli 4 m, so na širšem, zahodnem koncu; kamni so nato po dolžini ravnine majhni do 0,6 m, nato pa se proti skrajnemu vzhodnemu koncu spet povečajo.

Kermario (House of the Dead) uskladitev

Ta razporeditev se ponovi še malo naprej proti vzhodu, na lokaciji Kermario. Sestavljena je iz 1029 kamnov v desetih stebrih, dolgih približno 1300 m. Kamniti krog na vzhodnem koncu, kjer so kamni krajši, je bil razkrit z zračnim snemanjem.

Poravnave Kerlescan

Manjša skupina 555 kamnov, vzhodneje od drugih dveh najdišč. Sestavlja jo 13 linij s skupno dolžino približno 800 metrov, ki so visoke od 80 cm do 4 m. Na skrajnem zahodu, kjer so kamni najvišji, je kamniti krog, ki ima 39 kamnov. Na severu je morda še en kamniti krog.

Poravnave Petit-Ménec

Veliko manjša skupina, spet vzhodneje od Kerlescana, ki spada v občino La Trinité-sur-Mer. Ti so zdaj v gozdu, večina pa je porasla z mahom in bršljanom.

Tumuli

Na grobišču je več tumulov, nasipov zemlje, ki so nastali nad grobom. Na tem območju imajo običajno prehod, ki vodi v osrednjo komoro, v kateri so bili nekoč neolitski predmeti.

Saint-Michel

Tumulus Saint-Michel je bil zgrajen med letoma 5000 in 3400 pred našim štetjem. Ob vznožju meri 125 x 60 m in je visok 12 m. Zanj je bilo potrebnih 35.000 kubičnih metrov kamenja in zemlje. Njena funkcija je bila enaka kot pri egiptovskih piramidah: grobnica za pripadnike vladajočega razreda. Vsebovala je različne pogrebne predmete, kot je 15 kamnitih skrinj, keramiko, nakit, od katerih večino trenutno hrani Muzej prazgodovine v Carnacu. Leta 1862 ga je izkopal René Galles z vrsto navpičnih jam, ki so segale 8 m globoko. Med letoma 1900 in 1907 ga je izkopaval tudi Le Rouzic, ki je odkril grobnico in kamnite skrinje.

Leta 1663 so na vrhu zgradili kapelico, ki so jo leta 1813 obnovili, leta 1923 pa so jo porušili. Sedanja stavba je identična rekonstrukcija kapele iz leta 1663, zgrajena leta 1926.

Moustoir

Znana tudi kot Er Mané, je komorna grobnica, dolga 85 m, široka 35 m in visoka 5 m. Na zahodnem koncu ima dolmen, na vzhodnem pa dve grobnici. V bližini je majhen menhir, visok približno 3 m. 47°36′43″N 3°03′39″W / 47.6119°N 3.0608°W / 47.6119; -3.0608

Dolmeni

Na območju je raztresenih več dolmenov. Na splošno velja, da so bili ti dolmeni grobnice, vendar je kisla bretonska zemlja razjedla kosti. Zgrajeni so bili iz več velikih kamnov, ki so podpirali "glavni kamen", nato pa so bili zakopani pod nasipom zemlje. V mnogih primerih nasipa ni več, včasih zaradi arheoloških izkopavanj, in so ostali le veliki kamni v različnem stanju ruševin.

• Er-Roc'h-Feutet: V bližini kapele de La Madelaine, na severu. Ima popolnoma pokrito streho.
• La Madelaine:47°37′15″N 3°02′54″W / 47.6208°N 3.0482°W / 47.6208; -3.0482 Velik dolmen, ki meri 12 x 5 m (39 x 16 ft), s 5 m (16 ft) dolgim zlomljenim kapitelom. Ime je dobil po bližnji kapelici Chapelle de La Madelaine, ki se še vedno uporablja.
• Kercado: redek dolmen, ki ga še vedno pokriva prvotna gomila. Južno od Kermario alignments, 25 do 30 metrov (82-98 ft) širok, 5 m (16 ft) visok in z majhnim menhirjem na vrhu. Glavni prehod, ki ga je prej obdajal krog majhnih menhirjev, oddaljenih 4 m, je dolg 6,5 m in vodi v veliko komoro, kjer so bili najdeni številni artefakti, vključno s sekirami, biseri, puščičnimi glavami in keramiko. Zgrajeno je bilo okoli leta 4600 pred našim štetjem, uporabljali pa so ga približno 3000 let.
• Mané Brizil
• Kerlescan: V bližini je le še en kamen. Uravnan je v smeri od vzhoda proti zahodu, z vhodom v prehod na jugu.
• Kermarquer: Na majhnem hribu ima dve ločeni sobi.
• Mané-Kerioned (Grotte de Grionnec): Nekoč jih je prekrivala gomila, ki je bila v Bretanji edinstvena po svoji postavitvi. Medtem ko je večina skupin dolmenov vzporednih, so ti razporejeni v obliki podkve. Največji od treh je na vzhodu in meri 11 metrov.
• Crucuno: "Klasični" dolmen s 40 ton težkim, 7,6 metra visokim kamnom, ki počiva na približno 1,8 m visokih stebrih. Pred letom 1900 je bil povezan s prehodom, zaradi česar je bil dolg 24 m.

Druge formacije

Obstaja nekaj posameznih menhirjev in vsaj še ena formacija, ki ne sodijo v zgornje kategorije.

Manio štirikotnik

Razporeditev kamnov, ki tvorijo obod velikega pravokotnika. Prvotno je bil to "tertre tumulus" z osrednjim nasipom, dolg 37 m in postavljen vzhodno od severovzhodne smeri. Na vzhodu je štirikotnik širok 10 m (33 čevljev), na zahodu pa le 7 m (23 čevljev).

Manio velikan

V bližini štirikotnika se nahaja en sam masiven menhir, ki je danes znan kot "velikan". Visok je več kot 6,5 m in ga je okoli leta 1900 ponovno postavil Zacharie Le Rouzic, gleda pa na bližnjo Kerlescanovo izravnavo. 47°36′12″N 3°03′22″W / 47.6034°N 3.056°W / 47.6034; -3.056