Singel na kaseti je posnetek ene pesmi, ki se prodaja na kompaktni avdio kaseti. Glasbena podjetja so to prodajno obliko uvedla v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je prodaja vinilnih plošč upadala v korist kasetnih posnetkov; kasetni single je bil uveden, da bi na podoben način nadomestil vinilno ploščo 45.
Prodaja kasetnih singlov ni presegla prodaje vinilnih singlov v enaki meri kot prodaja kasetnih albumov. Ko so se začeli uporabljati predvajalniki zgoščenk, so kasetne single večinoma nadomestili singli zgoščenk.
Opredelitev in vsebina
Kasetni singel (pogosto v angleščini imenovan "cassingle") običajno vsebuje eno vodilno pesem (A-strana) in eno ali več dodatnih skladb ali različic (B-strana). Vsebina je lahko:
- izvirna radijska različica (radio edit);
- remiksi ali daljše "maxi" verzije;
- instrumentalne ali akustične različice;
- neobjavljene B-strani, žive posnetke ali kratke posnetke intervjujev.
Zgodovina in razširjenost
Kasetni singli so se pojavili v osemdesetih kot odgovor na rast priljubljenosti kaset kot prenosnega in domačega medija. Prenosni predvajalniki (Walkman) in kasetni predvajalniki v avtomobilih so dali kasetnim izdaji prednost zaradi praktičnosti in nizkih stroškov proizvodnje. Kljub temu kasetni singli nikoli niso v vseh državah povsem nadomestili vinilnih 45-ih plošč.
V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih so kasetne single uporabljali tako velike založbe kot neodvisni izvajalci. V nekaterih regijah so bile kasetne izdaje priljubljene zaradi nižjih maloprodajnih cen in lažjega distribucijskega sistema, v drugih pa so jih hitro zamenjale novejše tehnologije, predvsem CD-singli in kasneje digitalni prenosi.
Oblike, embalaža in promocija
Kasetni singli so izšli v različnih oblikah embalaže: kartonski ovitki, prozorne plastične škatlice ali v standardnih kasetnih škatlicah. Obstajale so tudi promocijske (promo) kasete, namenjene radijskim postajam in DJ-jem, ki so pogosto vsebovale le eno ali nekaj skladb in so bile pogosto jasno označene kot promocijske izdaje.
Tehnične značilnosti
Ker je dolžina posnetka omejena z dolžino traku, so proizvajalci pogosto uporabljali krajše kasete (npr. C30 ali C45) ali pa so za single uporabili del standardnih kaset C60/C90. Kakovost zvoka je bila odvisna od vrste traku (Type I, Type II ipd.) in kakovosti vrhnje kopije; v praksi je bila zvokovna kakovost primerljiva z albumskimi kasetami, a je bila pojavnost šuma in degradacija pri pogostem predvajanju še vedno značilna lastnost magnetnega traku.
Vpliv in upad
Kasetni singli so prispevali k dostopnosti glasbe, zlasti pri poslušalcih, ki so večinoma poslušali glasbo prek kasetnih predvajalnikov. Kljub temu niso dosegli globalnega prevzetja v obsegu kasetnih albumov. V začetku in sredini devetdesetih so jih začeli intenzivno nadomeščati CD-singli, saj so CD-ji nudili boljšo kakovost zvoka, daljšo življenjsko dobo in enostavnejše rokovanje. Kasetni singli so nato upadli z razmahom digitalne distribucije in formatov za prenos glasbe v 2000-ih.
Sklep
Singel na kaseti predstavlja zanimiv prehodni format med vinilom in digitalno dobo: z združitvijo prenosnosti kasete in tržne strategije singla je kratko zaznamoval glasbeno industrijo. Danes imajo kasetni singli predvsem zgodovinsko in zbirateljsko vrednost, medtem ko je večina glasbene distribucije prešla na digitalne in pretočne formate.