Čandragupta II (Vikramaditja) — vladar Gupta cesarstva in mecen (380–415)
Čandragupta II (Vikramaditja): mogočen vladar Gupta cesarstva (380–415), osvajalec, diplomat in mecena Kalidase — kulturni in trgovski vrhunec starodavne Indije.
Čandragupta II, znan tudi kot Čandragupta Vikramaditja, je bil eden najpomembnejših vladarjev dinastije Gupta in je vladal približno od leta 380 do 415 n. št. Bil je sin Samudragupte in Dattadevi ter je pod njegovim vodstvom Gupta cesarstvo doseglo geografski in kulturni vrh.
Poreklo in vladavina
Po smrti Samudragupte okoli leta 375 naj bi ga sprva nasledil starejši sin, pogosto imenovan Ramagupta, čeprav so podrobnosti zaporedja prestolonaslednikov v virih deloma nejasne. Čandragupta II je prestol zavzel okoli leta 380. Njegova vladavina je bila obdobje širitve oblasti, utrjevanja centralne uprave in gospodarske rasti.
Osvajanja in zunanja politika
Čandragupta II je s kombinacijo vojaške moči in diplomacije utrdil nadzor nad zahodnimi provincami Indije. Zavezništvo z vokataško dinastijo (prek poroke njegove hčerke Prabhavatigupta z vokataškim kraljem Rudraseno II) je okrepilo vpliv Gupta na dekan. Okoli leta 388 je začel kampanjo proti Western Kshatrapas (znanim tudi kot Sake ali Saka viri) in postopoma priključil regije Malvo, Gudžarat in Kâthiâwar. Kot del širjenja vpliva je očitno prenesel del administrativne teže proti zahodu — iz tradicionalne prestolnice Pataliputre (sodobna Patna) je imel pomembno vlogo tudi Ujjain (Ujjayini) kot zahodno središče.
Priključitev zahodnih ozemelj je Guptom omogočila nadzor nad pomorsko in kopensko trgovino z zahodom; pomembno trgovsko pristanišče ob ustju reke Narmade je bilo Bharuch (grško Barygaza).
Kulturni razcvet
Vladavina Čandragupta II velja za eno zlatih obdobij indijske kulture. Bil je velik mecena umetnosti in učenja. Sredstva cesarstva so omogočila razvoj književnosti, astronomije, matematike, kovane umetnosti in arhitekture. Gupta slog v kiparstvu in arhitekturi je postavil kanone, ki so vplivali na južnoazijsko umetnost še stoletja.
Na njegovem dvoru je delovala vrsta učenjakov in pesnikov — domnevno je imel dvor obdano s tako imenovanimi "devetimi dragulji" (Navaratna). Med najznamenitejšimi je pesnik Kalidasa, avtor del, kot sta Abhijnanashakuntalam in Meghaduta. Poleg literarnih dosežkov je obdobje zaznamoval tudi razvoj znanosti; bolj znana imena matematike in astronomije, kot je Aryabhata, pa so delovali v poznejšem 5. stoletju in so že izkazovali stopnjo znanstvenega napredka, ki se je korenino imel v guptski kulturni tradiciji.
Navaratna (»devet draguljev«)
Seznam članov Navaratne se v virih razlikuje, vendar se pogosto navajajo naslednja imena, ki so jih tradicionalno povezovali s Čandraguptovim dvorom:
- Amarasimha (Amarsimha)
- Dhanvantari (Dhanvantri)
- Harisena
- Kalidasa
- Kahapanaka
- Shanku (Sanku)
- Varahamihira
- Vararuchi
- Vetalabhatta (Vetalbhatta)
Pomembno je poudariti, da so to deloma tradicionalne in kasnejše pripise ter da se točni seznami in identitete posameznikov med različnimi viri razlikujejo. Kljub temu ta tradicija odraža ugled, ki so ga Guptovi vladarji imeli kot pokrovitelji učenja in umetnosti.
Uprava in gospodarska moč
Guptovska država je bila predvsem agrarna, a se je pod Čandragupto II razvila tudi trgovina — tako notranja kot mednarodna. Monetarna ekonomija se je krepila; znane so Gupta kovance z upodobitvami vladarjev in božanstev. Sistem uprave je temeljil na lokalnih upravnih enotah, zemljiških podelitvah (agrahara) in podpori brahminskim institucijam, hkrati pa so ohranjali razmeroma široko stopnjo verske tolerance.
Zapuščina
Čandragupta II je umrl okoli leta 415, za njim je na prestol stopil sin Kumaragupta I. Čandraguptova vladavina je pustila trajen pečat v oblikovanju klasične indijske civilizacije: kulturni in umetni dosežki njegovega obdobja so vplivali na naslednja stoletja, guptske institucije pa so postavile temelje za nadaljnji razvoj znanosti, književnosti in umetnosti v Južni Aziji.
Opomba o datacijah in prispevkih k znanosti: Zamisel o mestu ničle (konceptu "šoonya") in razvoj decimalnega sistema sta rezultat postopnega dela številnih indijskih učenjakov skozi več stoletij. Znameniti astronom in matematik Aryabhata je deloval v poznejšem 5. stoletju (njegovo delo Aryabhatiya je datirano okoli leta 499 n. št.), zato je treba ločiti neposredne dosežke Čandraguptovega obdobja od nadaljnjih prispevkov indijske matematike in astronomije.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Čandragupta II?
O: Čandragupta II. je bil radža Gupta iz kraljestva Magadha ter sin Samudragupte in Datta Devi. Vladal je v letih 380-415 po Kristusu.
V: Kdo je nasledil Samudragupto po njegovi smrti?
O: Zdi se, da je Ram Gupta, Samudraguptov najstarejši sin, nasledil Samudragupto po njegovi smrti leta 375.
V: Kdaj je na prestol stopil Čandragupta II.
O: Čandragupta II. je na prestol stopil leta 380.
V: Po čem je bil Čandragupta II. znan?
O: Čandragupta II. je bil znan po tem, da je bil velik osvajalec in diplomat ter da je cesarstvo Gupta pripeljal na ozemeljski in kulturni vrh.
V: S kom je Čandragupta II. poročil svojo hčerko?
O: Čandragupta II. je svojo hčerko Prabhavati Gupto poročil s kraljem Rudraseno II.
V: Kaj je Čandragupta II. storil s pomočjo Vakataka?
O: Čandragupta II. je s pomočjo Vakataka leta 388 uničil saška kraljestva Malva, Gudžarat in Kâthiâwar.
V: Kdo je nasledil Čandragupto II.?
O: Čandragupto II. je leta 415 n. št. nasledil njegov sin Kumaragupta I.
Iskati