Severno pobočje Aljaske: nafta, Prudhoe Bay in arktična tundra
Severno pobočje Aljaske je regija v ameriški zvezni državi Aljaska, ki se razteza po severnem pobočju gorovja Brooks Range proti obali Arktičnega oceana. Gre za razgibano in odmaknjeno območje z značilnim arktičnim podnebjem, dolgimi zimami in kratkimi, hladnimi poletji.
Nafta in energetska infrastruktura
Severno pobočje je znano po velikih zalogah nafte. Nacionalni naftni rezervat na Aljaski in naftno polje Prudhoe Bay sta dve največji območji, kjer se zberejo pomembne rezerve ogljikovodikov. Naftno polje Prudhoe Bay je bilo odkrito konec 1960-ih (1968) in je postalo eno največjih naftnih polj v ZDA. Izkoriščanje teh zalog je preoblikovalo lokalno gospodarstvo in spodbudilo gradnjo transportne infrastrukture.
Nafta s severnega pobočja se po ceveh, imenovanih Trans-Alaska Pipeline System (TAPS), črpa proti jugu do terminala v Valdezu, kjer se nalaga na tankerje. TAPS je dolga približno 800 milj (ok. 1.287 km) in je bila zgrajena v 1970-ih; začetek obratovanja je močno vplival na razvoj regije. Ob pristanišču Valdez so tudi zgodnje, a odmevne okoljske nesreče (npr. izlitje Exxon Valdez), ki so povečale pozornost javnosti in regulatorjev glede varnosti prevoza nafte.
Permafrost in tundra
Ker je na severu tako mrzlo, se vsako sezono odtaja le zgornji sloj tal, imenovan aktivna plast, medtem ko večina tal ostaja ves čas zamrznjena — to je permafrost. Na vrhu te večno zamrznjene podlage je tundra z nizko rastlinstvom: mahovi, lišaji, travniške vrste, drobni grmki in trave. Zimski mraz in poletno odtajanje oblikujeta površinske pojave, kot so plitvi ribniki, močvirja in tokovi.
Voda se po površini pretaka v številnih plitvih, prepletenih potokih in se zbira v majhnih ribnikih in močvirjih. Permafrost vpliva tudi na infrastrukturo — taljenje in premiki lahko poškodujejo ceste, cevi in stavbe, zato so objekti pogosto zgrajeni na pilotih ali z drugimi prilagoditvami.
Življenje, narava in prebivalci
Severno pobočje gosti bogato arktično favno. Pogoste vrste so severni jelen (caribou), slonji vol (muskox), polarni medvedi ob obali, arktične lisice, volkodlaki ter številne morske živali (tj. tjulnji in morski levi). Regija je tudi pomembno območje za selitvene ptiče, ki pozimi preselijo na jug, spomladi pa množično priletijo v plitvine in močvirja.
Na tem območju živijo avtohtoni prebivalci, predvsem Inupiat, katerih način življenja je večinoma vezan na preživetveno rabo naravnih virov — ribolov, lov tjulnjev, ribištvo in lov na večje kopenske živali. Gospodarska dejavnost povezana z nafto je prinesla delovna mesta in prihodke, hkrati pa tudi pritisk na tradicionalne načine življenja in okolje.
Okoljski in politični izzivi
Območja, kot je arktično nacionalno zavarovano območje za prostoživeče živali (ANWR), so predmet dolgih političnih in javnih razprav o tem, ali dovoliti obsežno vrtanje nafte v zaščitenih habitatih. Zagovorniki vrtanja opozarjajo na energetsko neodvisnost in gospodarske koristi; nasprotniki poudarjajo tveganje za občutljive ekosisteme, napade na življenjske vire avtohtonih skupnosti in prispevke k podnebnim spremembam.
Spremembe podnebja na severu so še posebej izrazite: višje temperature pospešujejo taljenje permafrostnega sloja, spreminjajo hidrologijo in povečujejo erozijo obalnih območij. To že vpliva na infrastrukturo, habitatu živali in življenjski slog prebivalcev. Zaradi teh sprememb in velikega zanimanja po energetskih virih regija ostaja v središču gospodarskih, okoljskih in političnih razprav.
Turizem in dostopnost
Regija je oddaljena in dostopna le po zraku, po nekaterih cestah ali sezonsko po ledu. Turizem je omejen, a vsako leto pritegne obiskovalce, ki jih zanimajo arktične pokrajine, opazovanje divjih živali, fotografske ekspedicije in kulturne izkušnje z avtohtonimi prebivalci. Zaradi občutljivosti okolja je obisk pogosto urejen in omejen, da bi zmanjšali negativne vplive.
Skupaj Severno pobočje Aljaske predstavlja območje velikega naravnega bogastva in občutljivega ekosistema, kjer se prepletajo gospodarski interesi, tradicionalni načini življenja in potrebe po varovanju narave.
Lažno barvna slika severnega pobočja satelita Landsat 7. Modri deli so led. Na dnu je vidno gorovje Brooks Range. (junij 2001)
Severno pobočje Aljaske, pomlad 1950.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja severno pobočje Aljaske?
O: Severno pobočje Aljaske se nahaja v ameriški zvezni državi Aljaska na severnem pobočju gorovja Brooks Range ob obali Arktičnega oceana.
V: Po čem je znano severno pobočje?
O: Severno pobočje je znano po tem, da ima veliko nafte.
V: Na katerih dveh največjih območjih najdemo nafto?
O: Dve največji območji, kjer je nafta, sta Nacionalna naftna rezervacija na Aljaski in naftno polje Prudhoe Bay.
V: Kaj je arktično nacionalno zavarovano območje za prostoživeče živali?
O: Arktično nacionalno zatočišče za prostoživeče živali je območje na severnem pobočju.
V: Ali je bilo veliko razprav o vrtanju za nafto v arktičnem nacionalnem rezervatu za divje živali?
O: Da, o vrtanju nafte v arktičnem nacionalnem zavarovanem območju za prostoživeče živali je bilo veliko razprav.
V: Kako se prevaža nafta s severnega pobočja?
O: Nafta s severnega pobočja se po ceveh, imenovanih Trans-Alaska Pipeline System, črpa proti jugu do Valdeza, kjer jo natovorijo na ladje.
V: Zakaj je večina tal na severnem pobočju ves čas zamrznjena?
O: Večina tal na severnem pobočju je ves čas zamrznjena, ker je območje zelo daleč na severu in je tam zelo mrzlo, zato se vsako sezono stopi le vrh tal, imenovan tundra. Ta zamrznjena zemlja se imenuje permafrost.
