Omara za ure

Kabinet ure je soba v Versaillesu. Je ena od sob v kraljevih zasebnih kabinetih. V sobi stoji astronomska ura. Ludvik XV. se je zelo zanimal za astronomijo. Ura kaže čas, dan v tednu, mesec, leto in lunino četrtino. V kristalnem globusu na vrhu je mogoče videti, kako se planeti gibljejo okoli sonca po Kopernikovem mnenju.

Uro je zasnoval kraljevi inženir Claude-Siméon Passemant. Izdelal jo je urar Louis Dauthiau. Bronasto ohišje sta izdelala Jacques in Philippe II Caffiéri. Ura je bila uporabljena za določitev prvega uradnega časovnega sistema v celotnem kraljestvu. Celotna ura je visoka več kot dva metra.

Akademija znanosti je uro pregledala in odobrila avgusta 1749. Vojvoda de Chaulnes jo je 7. septembra 1750 predstavil Ludviku XV. Leta 1754 je bila postavljena v kabinet za ure. Soba je dejansko dobila svoje ime zaradi velikih astronomskih številčnic na oblogah. Te ure so vsak dan prikazovale sončne vzhode in lunine vzhode. Kralj je zaradi svojih znanstvenih interesov želel to vsakodnevno izkušnjo nadgraditi z namestitvijo Passemantove ure v sobo.

Leta 1692 je bila soba predsoba in del umetniškega kabineta Ludvika XIV. Leta 1738 so jo preuredili v salon ovalne oblike. Leta 1760 je dobila sedanjo obliko. Obloge sta izdelala Verberckt in Rousseau. Nadstropja so kopije zgodbe o Diani, ki jo je prvotno naslikal Boucher. Pohištvo v sobi vključuje lovske mize, ki jih je Ludvik XV. naročil pri Slodtzu, Foliotu in Roumieru. V sobi stoji konjeniški kip iz Sèvresa, ki upodablja Friderika II. Drugi konjeniški kip v sobi prikazuje Ludvika XV. Gre za majhno kopijo, ki jo je Vassé izdelal po Bouchardonovem kipu, ki stoji na Place de la Concorde.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je omarica z uro?

V: Kaj kaže astronomska ura?

V: Kdaj je bila ura potrjena?

V: Kdo jo je predstavil Ludviku XV.?

V: Kako je soba dobila svoje ime?

V: Kdaj so jo preuredili v salon v ovalni obliki?

V: Kdo je izdelal pohištvo za to sobo?

Išči po črki