MS Costa Concordia je križarka razreda Concordia, ki jo je upravljalo ladjarstvo Costa Cruises, hčerinsko podjetje družbe Carnival Corporation & Plc. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnici Fincantieri Sestri Ponente v Italiji. Ime Concordia naj bi simboliziralo željo po »trajni harmoniji, enotnosti in miru med evropskimi narodi«.
Zgradnja in tehnični podatki
Costa Concordia je bila zgrajena kot prva v razredu ladij, znanem kot razred Concordia, ki vključuje tudi Costa Serena, Costa Pacifica, Costa Favolosa, Costa Fascinosa in Carnival Splendor. Ladja je začela redno pluti julija 2006. Njena bruto nosilnost je približno 114.500 GT, dolžina znaša okoli 290 metrov, širina približno 35 metrov, kapaciteta pa je bila ocenjena na približno 3.800 potnikov in okoli 1.100 članov posadke, kar skupaj znese nekaj več kot 4.200 ljudi na krovu.
Incident leta 2008
22. novembra 2008 je Costa Concordia utrpela poškodbe na premcu, potem ko je močan veter v območju pristanišča nad sicilijanskim mestom Palermo potisnil ladjo proti pomolu. Poškodbe so bile odpravljene in nihče ni bil poškodovan, saj so bile hitro izvedene popravne in varnostne ukrepe.
Nesreča pri otoku Isola del Giglio (13. januar 2012)
Ladja Costa Concordia je 13. januarja 2012 nasedla ob zahodni obali Italije tik ob obali otoka Isola del Giglio. Na krovu je bilo približno 4.200 potnikov in članov posadke. Trčenje s podvodnimi skalami je povzročilo več zlomljenih pregrad in poplavljanje motornega prostora ter delno prevrnitev in nagnjenost ladje ob skali, zaradi česar je ladja delno potonila oziroma obstala nasukana ob otoku.
V tej nesreči je umrlo 32 oseb; več deset ljudi je bilo poškodovanih. Nesreča je sprožila obsežno reševalno akcijo, v kateri so sodelovale italijanske reševalne službe, mornarica, obalna straža in drugi. Sprva so bili nekateri potniki in člani posadke pogrešani, kasneje pa so reševalne in iskalne akcije pripeljale do ugotovljenega števila žrtev.
Dogodek je sprožil tudi ostro javno ogorčenje, ker je kapitan ladje zapustil plovilo med evakuacijo. Kapitan Francesco Schettino je bil kasneje obdolžen zaradi povzročitve nesreče, neposredne nevarnosti za življenje ter zapustitve plovila in je bil na sodišču obsojen; v praksi je njegova vloga v odstopanju z začrtane poti (med drugim tudi zaradi prikazovanja »pozdrava« otoku) in zapuščanja ladje povzročila veliko kritik in pravne posledice.
Sanacija, reševanje in razgradnja
Nesreča je sprožila obsežen in tehnično zahteven reševalno-sanacijski projekt, vključno z izčrpavanjem goriva in nevarnih snovi ter ukrepi za preprečitev večjega onesnaženja morskega okolja. Vodila sta ga večja mednarodna podjetja za reševanje in pomorsko inženirstvo v sodelovanju z italijanskimi oblastmi. V okviru operacij so izvedli famozno »parbuckling« (pomosni obrat ladje iz nagnjenega položaja v pokončen) septembra 2013, po tem pa je bil olup pripravljen za odvoz z lokacije.
V juliju 2014 je bil olup odpeljan z otoka in odpeljan v Genovo, kjer je bil razgrajen in recikliran v naslednjih letih. Projekt reševanja in razgradnje je bil eden največjih takšnih posegov v zgodovini pomorskega inženirstva in je potekal ob obsežnem nadzoru državnih organov ter z velikimi stroški.
Posledice in pomen
Nesreča Costa Concordia je imela večplasten pomen: humanitarne (žrtve in travme potnikov ter posadke), pravne (sojenja in sodne posledice za kapitana in druge odgovorne osebe), tehnične (izjemno zahtevna operacija parbucklinga in razgradnje) ter okoljske (skrbi zaradi morebitnega onesnaženja in dolgoročnih vplivov na morski ekosistem). Družba Costa Cruises in širša ladjarska industrija sta se po nesreči soočali z reformami varnostnih postopkov, strožjimi protokoli evakuacije in večjo pozornostjo k varnostnim vajam ter nadzoru plovbe blizu obale.
MS Costa Concordia ostaja eden najbolj znanih in pogosto omenjenih primerov pomorskih nesreč 21. stoletja — zaradi obsega reševalne operacije, javnega odziva in dolgoročnih posledic za potovalno ter ladjarsko industrijo.