Dodgeball (igra izogibanja): pravila, zgodovina in varnost

Dodgeball je šport, ki se igra z metanjem mehkih ali bolj trdih gumijastih žogic na kvadratnem ali pravokotnem igrišču. Cilj igre je izločiti nasprotnike tako, da jih zadene žoga – zadnji igralec, ki ostane na igrišču, ali ekipa, ki ostane, zmaga. Igralci lahko mečejo žoge samo v nasprotnike, ne smejo pa poškodovati članov lastne ekipe. Če igralca zadene žoga (in se ta žoga prej ni dotaknila tal), je običajno izločen in mora zapustiti notranji del igrišča; v nekaterih različicah odide na zunanjo cono, od koder lahko še vedno sodeluje v igri. Z zunanje strani lahko igralci metajo žoge nazaj na tiste, ki so še znotraj igrišča.

Osnovna pravila

Pravila se razlikujejo glede na različico in nivo tekmovanja, vendar so skupna osnovna načela:

• Število igralcev: običajno 6 proti 6 v šolskih in rekreativnih igrah, lahko pa so ekipe manjše ali večje.
• Začetek igre: žoge so položene na sredino igrišča, igralci stojijo za svoje startne črte; na znak se steče do žog in igra se začne.
• Izločanje: igralec je izločen, če ga zadene žoga, preden ta zadene tla. Če sočasno ujamete žogo, lahko to vpliva na izid – praviloma ujem žoge pomeni, da je metilec izločen, ne ujeta oseba.
• Ujemanje žoge: če igralec ujame žogo, ki je bila vržena nanj, vržena žoga povzroči izločenje metilca in pogosto pomeni vrnitev enega že izločenega soigralca nazaj v igro (odvisno od pravil).
• Meje igrišča: stopitev izven omejitev pomeni izločitev; obstajajo različice s »zunanjimi« conami, kjer izločeni igralci ostanejo in lahko še sodelujejo kot opazovalci ali metajo z roba.
• Prepovedi: običajno so prepovedani namerni udarci v glavo, grobo vedenje in nevarni meti; pri mladih igralcih se uporablja samo mehka oprema.

Oprema in igrišče

Najpogosteje se uporabljajo penaste ali gumijaste žogice različnih velikosti (za preprečevanje poškodb se pogosto uporabljajo mehke penaste žoge). Igrišče je lahko telovadnica, gimnastični prostor ali označeno zunanje igrišče. Za tekmovalni nivo obstajajo standardizirane velikosti igrišč in žog, ki jih določajo organizacije, ki upravljajo tekmovanja.

Zgodovina in razvoj

Dodgeball ima dolgo zgodovino, saj izhaja iz različnih iger z žogo, ki so se skozi čas razvijale v šolah in skupnostih. Igra je postala še posebej razširjena v šolah in na mladinskih programih v 20. stoletju, kjer so jo uporabljali kot hitro, energično in skupinsko aktivnost. V zadnjih desetletjih je dodgeball doživel tudi rekreativni in tekmovalni preporod: pojavile so se zbirne lige, klubi za odrasle in formalne tekmovanja.

Različice igre

Obstaja več različic dodgeballa, med njimi so:

• Prison (zaporniki): izločeni igralci gredo v »zaporniški« prostor in imajo priložnost vrniti soigralce v igro.
• Doctor (zdravnik): ena oseba v ekipi je »zdravnik«; če je ta oseba zadeta, je celotna ekipa ranjena oziroma izgubi več igralcev.
• King of the Court / King: en igralec ali majhna skupina brani položaj proti spreminjajočim se nasprotnikom.
• Ga-ga ball: hitrejša, v zaprtem prostoru potekajoča različica, kjer se žoge udarjajo v manjši jami in se cilj igre razlikuje.

Tekmovanja in organizacija

Poleg šolskih in rekreativnih lig obstojijo tudi organizirane tekme in nacionalne ter mednarodne zveze, ki določajo navodila za tekmovanja, standarde opreme in pravila. Na tekmovanjih se upoštevajo strožja pravila glede varnosti, sodniških postopkov in izenačene igre.

Varnost in razlogi za prepovedi v šolah

Dodgeball je v mnogih šolah priljubljen kot del ure telesne vzgoje, vendar so ga nekatere ustanove tudi prepovedale zaradi varnostnih razlogov. Najpogostejši pomisleki so:

• možnost udarcev v glavo ali druge občutljive dele telesa,
• trčenja med igralci in padci, kar lahko povzroči zvin ali zlome,
• psihološki pritisk in izključenost otrok, ki se pogosto znajdejo brez sodelovanja,
• neustrezna oprema ali pomanjkanje nadzora s strani učiteljev.

Za zmanjšanje tveganj strokovnjaki priporočajo: uporabo mehkih penastih žog, jasna pravila o prepovedi metanja v glavo, ustrezno ogrevanje in nadzor, manjše ekipe, omejitev hitrosti metov pri mlajših otrocih ter poudarek na fer igri in vključevanju vseh učencev.

Dodgeball v kulturi

Dodgeball je zaradi svoje priljubljenosti navdihnil tudi filme in televizijo. Znan primer je film Dodgeball: (2004) z Benom Stillerjem in Vinceom Vaughnom v glavnih vlogah, prav tako pa je bila posnet tudi igrana oddaja Extreme Dodgeball, ki je prikazovala tekmovalnejše in dramatične različice igre.

Nasveti za varno igro

• Uporabljajte primerne, mehke žogice in primerno obutev.
• Pred igro naredite ogrevanje in raztezanje.
• Učitelji in trenerji naj postavijo jasna pravila ter skrbijo za nadzor med igro.
• Prepovejte namerne mete v glavo; spodbujajte metanje v trup ali noge.
• Spodbujajte timsko igro in vključevanje vseh udeležencev, da se zmanjša psihološki pritisk na posameznike.

Dodgeball je lahko zabavna, dinamična in družabna igra, če so pravila jasna in je poskrbljeno za varnost vseh udeležencev. Hkrati pa je treba upoštevati starost in spretnost igralcev ter prilagoditi različico igre, da bo primerna za okolje (šola, rekreacija ali tekmovanje).

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je dodgeball?

V: Ali lahko igralci mečejo žoge na ljudi, ki so v njihovi ekipi?

V: Kaj se zgodi, če igralca zadene žoga?

V: Kje se pogosto igra dodgeball?

V: Kdo igra dodgeball?

V: Zakaj so nekatere šole dodgeball prepovedale?

V: Kaj je spodbudilo nastanek filma in oddaje o dodgeballu?

Išči po črki