Dương Văn Minh (16. februar 1916 – 6. avgust 2001), pogosto znan kot "Minh Lớn" (»Veliki Minh«), je bil general v vojski Republike Vietnam (ARVN) in pomembna osebnost v političnih dogajanjih Južnega Vietnama v 60. in 70. letih 20. stoletja. Izšolan je bil v okviru francoske vojaške izobrazbe v Indokini, kjer so ob začetku kolonialne vojaške uprave izobraževali tudi domače častnike. Med vojaško kariero je zasedal različne položaje v poveljstvu in generalštabu ter bil eden redkih častnikov, ki so bili povišani v generalski čin (generalmajor leta 1955). Bil je tudi eden od petih vojakov, ki so bili povišani v generale v oboroženih silah Republike Vietnam.

Zgodnje življenje in vojaška izobrazba

Minh je prišel iz prvega tečaja francoske vojaške akademije za Indokino, kjer so oblikovali domače častnike za službo v kolonialni vojski. Tam je pridobil osnovno vojaško usposabljanje in si ustvaril mrežo stikov, ki mu je kasneje pomagala pri vzpenjanju v vojaški hierarhiji južnovietnamske države.

Vojaška kariera in politično vodenje

Med aktivnim služenjem je bil razporejen na specializirane položaje v poveljstvu in generalštabu. V drugi polovici 50. let in v 60. letih je postal ena izmed vodilnih vojaških osebnosti Južnega Vietnama. V obdobju 1963–1964 je zasedal položaj vodje države, po vojaškem prevratu, ki je odnesel režim Ngo Đình Diệm. Njegovo kratko vodenje v tem obdobju je bilo del burnega političnega prelivanja oblasti, pogosto spremljanega z notranjimi spori med vojaškimi frakcijami, zaradi česar je bil njegov vpliv kasneje omejen in je bil postopoma nadomeščen ali izrinjen z vzponom drugih vojaških voditeljev.

Zadnji predsednik in predaja Saigona

Minh je postal zadnji predsednik Republike Vietnam aprila 1975, v zadnjih dneh obstoja južnovietnamske države. Njegov mandat je trajal le nekaj dni — od 28. do 30. aprila 1975 — vendar je ravno v tem kratkem času sprejel odločitve, ki so vplivale na usodo mesta. Ko so napredujoče enote severnovietnamske vojske med Ho Ši Minovo kampanjo začele napadati mesto, je Južnovietnamske oborožene sile pozval k prekinitvi ognja in brezpogojni predaji na zahtevo Narodnoosvobodilne fronte, s čimer je pomagal preprečiti nadaljnje množično uničenje in krvne žrtve v Saigonu.

Po padcu in poznejše življenje

Po padcu Južnega Vietnama je bil Minh aretiran s strani zmagovalnih komunističnih oblasti. Zaradi svoje hitre predaje in prizadevanja za preprečitev masovnega uničenja mesta je obravnavan nekoliko drugače kot nekateri drugi predstavniki bivše oblasti; informacije o natančnem obdobju njegovega zadržanja ali morebitnih re-izobraževalnih taborišč se razlikujejo v virih. V poznejših letih je živel umirjeno življenje in umrl 6. avgusta 2001.

Pomen in zapuščina

  • Minh ostaja kontroverzna, a ključna osebnost v zgodovini Južnega Vietnama — vojaški vodja, ki je sodeloval v političnih prevratih in kasneje kot zadnji predsednik sprejel odločitve, zaradi katerih je bilo manj žrtev v zadnjih dneh vojne.
  • Nekateri zgodovinarji ga vidijo kot pragmatičnega voditelja, ki je raje izbral predajo kot popolno razdejanje mesta, drugi pa opozarjajo na zapleteno vlogo vojske v političnem življenju Južnega Vietnama in posledice vojaških prevzemov oblasti.
  • Njegova kratka, a usodna vloga aprila 1975 je pogosto predmet razprav ob ocenah zaključka vietnamske vojne.