Edmundo Ros: dirigent iz Trinidada, ki je populariziral latinskoameriško glasbo

Edmundo Ros (7. december 1910–21. oktober 2011) je bil britanski vodja skupine iz Trinidada, ki je močno prispeval k popularizaciji latinskoameriške plesne glasbe v Londonu in po vsej Skupnosti narodov. Vodil je več vplivnih nočnih klubov v londonskem predelu Soho, med drugo svetovno vojno in več let po njej pa je imel tedenske radijske oddaje na BBC. V oddaji Casa de Salta je bil redno prisoten tudi na televiziji BBC. Bil je eno najbolj prepoznavnih imen pri snemanju in predstavljanju latinskoameriške glasbe širšemu občinstvu v Evropi.

Glasbeni slog in repertoar

Rosova glasba je združevala tri glavne veje latinske popularne glasbe: kubansko glasbo, brazilsko glasbo in karibski calypsos. Najbolj raznovrstna je bila kubanska tradicija, ki je v njegovih priredbah vključevala congo, plesno rumbo, mambo in cha-cha-cha. Ros je v Angliji predstavil tudi brazilsko sambo, ki je kmalu pridobila široko priljubljenost; njegova poročna samba je bila, na primer, prodana v treh milijonih izvodov na 78-gramofonskih ploščah. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil izjemno cenjen tako med plesalci kot radijskimi poslušalci.

Njegove orkestracije so bile pogosto namenjene "uglajenju" ostrejših ritmičnih elementov izvornih latinskih slogov, da bi bile bolj sprejemljive za britansko občinstvo tistega časa. Ros je poudarjal melodične in harmonske plati glasbe, dodajal je bogate pihalne dele, strune in vokalne zasedbe, kar je njegovemu orkestru dalo značilen gladek in eleganten zvok. Po upokojitvi je večkrat pojasnil, da je cilj njegovih priredb vedno ostal obdržati ritmično energijo izvirnikov, hkrati pa ponuditi melodijo, ki jo je lahko razumelo in cenilo široko občinstvo.

Življenjepis in kariera

Rodil se je leta 1910 v Port of Spain v Trinidadu. Odraščal je v Venezueli in se pri 18 letih vpisal na vojaško šolo, kjer se je začel izobraževati tudi glasbeno. Naučil se je igrati saksofon, evfonij in bobne. Igral je z venezuelsko državno opero, nato pa je prejel štipendijo za Kraljevi glasbeni kolidž v Londonu. Leta 1937 se je na tem kolidžu usposobil za dirigenta. Da bi zaslužil dodaten denar v Londonu, je sodeloval pri posnetkih drugih glasbenikov, med njimi tudi s priznanimi jazzovskimi umetniki, preden je ustanovil svojo lastno zasedbo.

Med vojno je kljub omejitvam nadaljeval z glasbenim delovanjem, obenem pa je delal tudi kot voznik reševalnega vozila. Po koncu vojne je odprl "Edmundo Ros Dinner and Supper Club", ki je postal znano prizorišče za latin glasbo v Londonu. V karieri je posnel več kot 50 albumov, med katerimi je bil najuspešnejši Rhythms Of the South (Decca 1958), prodan v več kot milijon izvodih. Njegove skladbe in aranžmaji so pogosto nastopali na radiu in televiziji ter so prispevali k širjenju latinskih plesov v Veliki Britaniji.

Poznejše življenje in zapuščina

Leta 1975 se je umaknil v Alicante v Španiji in je prenehal z rednim snemanjem. Kljub temu je njegova glasba ostala prisotna na radiu in v plesnih šolah, njegove plošče pa so še dolgo tarnile kot uvod v latinsko plesno glasbo za množice, ki prej niso imele neposrednega stika z originalnimi kubanskimi ali brazilskimi zvrstmi.

Leta 2000 je prejel naziv OBE. Umrl je leta 2011 v starosti 100 let. Njegova zapuščina se kaže v tem, da je z delovanjem v Londonskem glasbenem življenju odprl pot mnogim latinskoameriškim ritmom v ZDA in Evropi ter vplival na način, kako so takšno glasbo aranžirali in poslušali v 20. stoletju. Danes ga večina zgodovinarjev popularne glasbe obravnava kot eno ključnih osebnosti, ki so latinsko glasbo prilagodile in predstavile svetovnemu občinstvu.

Vprašanja in odgovori

V: Katere zvrsti glasbe je igral Edmundo Ros?

V: Kako je v Angliji predstavil brazilsko sambo?

V: Katere instrumente se je naučil igrati?

V: Kje se je rodil?

V: Katero fakulteto je obiskoval v Londonu?

V: Kateri je bil njegov najuspešnejši album?

V: Kdaj je prejel naziv OBE?

Išči po črki