Alfonz iz Poitiersa (11. november 1220 - 21. avgust 1271) je bil od leta 1225 grof v Poitouju in od sredine 13. stoletja grof v Toulousu (kot Alfonz II.). Bil je pomemben član kraljeve družine, ki je na jugu Francije uveljavljal moč kapetincev ter vpeljeval administrativne in sodne reforme.

Alfonz je bil sin francoskega kralja Ludvika VIII. in Blanche Kastiljske. Bil je mlajši brat francoskega kralja Ludvika IX. in starejši brat Karla I. Sicilskega. Pod vodstvom matere Blanche, ki je bila dejavna regentka, je Alfonz od mladih nog sodeloval pri upravljanju posesti in politiki francoskega kraljestva.

Poroka in pridobitev Toulousa

Pariška pogodba je določala, da se mora brat kralja Ludvika poročiti z Joano iz Toulousa, hčerko Rajmonda VII. iz Toulousa, in tako se je Alfonz leta 1237 z njo poročil. S to poroko so kapetinci želeli dokončno pripojiti nekdanje samostojno grofovije Akvitanije in Toulousa k francoskemu dvoru ter zavarovati južni del kraljestva po koncu albižanskega (albigejskega) upora in albigenske vojne.

Vladavina in uprava

Alfonz je kot grof nastopil v vlogi kraljevega predstavnika na jugu in v svojih posesti uvajal institucije, ki so krepile centralno oblast. Njegova uprava je bila znana po doslednosti v zbiranju davkov, uvajanju pisnega upravnega postopka in vzpostavljanju sodnih organov, ki so pogosto delovali v skladu s kraljevimi interesi. Svoj vpliv je krepil z gradbenimi in utrjevalnimi posegi ter z odvzemom nekaterih privilegijev upornim fevdalcem.

Alfonz je tudi sodeloval v kraljevih političnih in vojaških podvigih, podpiral je politika svojega brata Ludvika IX. in je bil med članstvom francoskega plemstva, ki je poskušalo utrditi kraljevo oblast po vsej Franciji.

Osebno življenje in dediščina

Alfonz in njegova žena Joana (Jeanne) iz Toulousa nista imela preživelih otrok. Njuno brezpotomstvo je imelo dolgoročen pomen: ob smrti Alfonza (in pozneje Joane) so se njene posesti ob predhodnih dogovorih vrnile kroni, kar je prispevalo k postopni centralizaciji francoskega kraljestva in k integraciji južnih pokrajin v sestavo državnega ozemlja.

Alfonz je umrl 21. avgusta 1271. Njegova vladavina se ocenjuje kot pomemben korak pri prenašanju fevdalnih ozemelj v neposredno oblast francoskih kraljev ter pri uvajanju bolj urejene uprave na jugu Francije. V historiografiji ga pogosto obravnavajo kot zmernega in učinkovitega upravitelja, ki je deloval v intencah širše politike kapetinske dinastije.

Glavni dosežki na kratko

  • Potrditev in širjenje kapetinske oblasti v Poitouju in Toulousu.
  • Uvajanje upravnih in sodnih reform ter krepitev centralne administracije.
  • Povezovanje južnih grofij s krono preko poroke in političnih dogovorov.
  • Prispevek k mirni konsolidaciji po obdobju albigenskih spopadov.