Anna Seghers (1900–1983): življenje in delo vzhodnonemške pisateljice

Anna Seghers (19. november 1900, Mainz - 1. junij 1983, Vzhodni Berlin) je bila (vzhodno)nemška pisateljica.

Seghersova se je rodila kot Netty Reiling. Njeni starši so bili ortodoksni Judje, vendar so se zanimali tudi za krščansko vero. Nelly je maturirala leta 1920. Pred tem je služila kot medicinska sestra v prvi svetovni vojni. V Kölnu in Heidelbergu je študirala zgodovino, umetnostno zgodovino in kitajščino.

Leta 1925 se je poročila z madžarskim komunistom Laszlom Radvanyijem in tako pridobila tudi madžarsko državljanstvo. Kasneje se je pridružila Komunistični partiji Nemčije (KPD). Imela sta tri otroke.

Ko so nacisti prevzeli oblast v Nemčiji, so jo za kratek čas aretirali, njene knjige pa so sežgali. Ko je bila spet svobodna, je lahko pobegnila v Švico. Nato je odšla v Pariz in delala za sindikate izgnanih pisateljev. Ko so nemške enote zasedle Pariz, je lahko pobegnila v Marseille, ki ni bil okupiran. Toda njenega moža so aretirali. Poskušala ga je osvoboditi.

Leta 1941 je celotna družina odletela iz Martinika in New Yorka v Mexico City. Ustanovila je nova združenja za pisatelje v izgnanstvu.

Leta 1947 se je vrnila v vzhodni Berlin. Pridružila se je Socialistični stranki kasnejše NDR in delala za Zvezo pisateljev NDR. Prejela je veliko nagrad in priznanj. Poskušala je izvajati tihe intervencije za visoke šole, ki so imele težave z vlado, vendar ji to ni uspelo.

Umrla je leta 1983 v Berlinu.

Zgodnje življenje in politična usmeritev

Anna Seghers (rojena Netty Reiling) je izhajala iz družine z versko identiteto, vendar z odprtimi kulturnimi interesi. Po izkušnjah kot medicinska sestra v prvi svetovni vojni se je posvetila študiju humanistike, kar je vplivalo na njeno široko kulturno razgledanost. V času študija je spoznala intelektualno in politično okolje, ki jo je vodilo k članstvu v Komunistični partiji — vpis v KPD je kasneje odigral pomembno vlogo v njeni literarni in javni angažiranosti.

Izgnanstvo in literarna produkcija

Seghersova je v času nastopa nacizma v Nemčiji doživela preganjanje: aretacije, javno sežiganje njenih del in grožnje, ki so jo prisilile v pobeg. V času izgnanstva je delovala v različnih evropskih mestih in potem v Ameriki, kjer je bila aktivna v organizacijah izgnanih intelektualcev. Izkušnje izgnanstva so močno zaznamovale njeno pisanje — pogosta tema so bili begunci, moralne dileme v času totalitarizmov, človekova solidarnost in odpornost proti krivicam.

• Glavne teme: boj proti fašizmu, solidarnost potlačenih, etične odločitve posameznika, pomen spomina in zgodovine.
• Literarni slog: realistično pripovedništvo z močno moralno angažiranostjo; kombinacija socialnega realizma in simbolnih elementov.
• Opazna dela: med njenimi najbolj znanimi deli so Das siebte Kreuz (»Sedmi križ«), ki obravnava beg iz taborišča in opozarja na vsakdanji odpor proti nacizmu, ter Transit, roman, ki tematizira stanje beguncev v Marseilleu in zapletenost identitet v izgnanstvu. Njena dela so bila prevedena v številne jezike in prirejena za film, gledališče in radio.

Vrnjena v Nemčijo in vloga v NDR

Po vrnitvi v Vzhodni Berlin leta 1947 je Anna Seghers prevzela aktivno vlogo v kulturnem in literarnem življenju nove države. Bila je članica Zveze pisateljev NDR in sodelovala v različnih kulturnih institucijah. Njena politična pripadnost in antifašistična drža sta bili v skladu z uradno ideologijo NDR, kar ji je prineslo javna priznanja in nagrade, a hkrati tudi odgovornost in omejitve glede svobode izražanja. Kljub temu je ohranila doslednost v obrambi avtonomije univerz in kulture, čeprav so njeni poskusi zagovorništva za nekatere institucije bili pogosto težavni in delno neuspešni.

Vpliv in zapuščina

Anna Seghers velja za eno ključnih avtoric nemške literature 20. stoletja: njena dela osvetljujejo problematiko totalitarizmov, izgnanstva in moralnih preizkušenj posameznika. S svojimi romaneskimi portreti in obravnavo skupnostnih vez je vplivala na generacije pisateljev in bralcev. Njene zgodbe o odporu, človeški solidarnosti in zgodovinski odgovornosti so še vedno relevantne in pogosto vključene v šolske programe ter literarne raziskave.

Njena ustvarjalnost, angažma in izkušnje iz izgnanstva so naredile Seghersovo za trajno prisotno figuro v literarni zgodovini, tako v Nemčiji kot v mednarodnem prostoru. Dela so prevedena v številne jezike, številne prilagoditve pa so ji zagotovile tudi širše javno prepoznavnost zunaj nemško govorečega prostora.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bila Anna Seghers?

V: Kakšno je bilo versko prepričanje njenih staršev?

V: Kdaj je pridobila madžarsko državljanstvo?

V: Kaj se je zgodilo, ko so nacisti prevzeli vlado v Nemčiji?

V: Kam se je vrnila po drugi svetovni vojni?

V: Za katero organizacijo je delala po vrnitvi v Berlin?

V: Kdaj je Anna Seghers umrla?

Išči po črki