Ana Danska (1574–1619): škotsko-angleška kraljica in mecena umetnosti

Ana Danska (1574–1619): škotsko-angleška kraljica, soproga Jakoba VI/I, vplivna mecena umetnosti in graditeljica kulturno bogatega jakobinskega dvora.

Avtor: Leandro Alegsa

Ana Danska (12. december 1574 - 2. marec 1619) je bila škotska, angleška in irska kraljica konzulka. Bila je žena kralja Jakoba VI. in I.

Ana, druga hči danskega kralja Friderika II, se je z Jakobom poročila leta 1589, ko je bila stara 15 let. Rodila je sedem otrok, vendar so le trije dočakali odraslost. Eden od teh otrok je bil bodoči Karel I. Pogosto je uporabljala škotsko politiko, ko se je z Jakobom prepirala glede svojega sina, princa Henrika. Uporabljala jih je tudi v svojih argumentih o njegovem ravnanju z njeno prijateljico Beatrix Ruthven. Zdi se, da je Ana sprva ljubila Jakoba. Vendar sta se pozneje ohladila in živela ločeno. Kljub temu sta se oba spoštovala in celo ljubila.

V Angliji je Anno bolj kot politika zanimala umetnost. Zgradila je čudovit in kulturno bogat dvor. Po letu 1612 je zbolela in pozneje prenehala biti v središču dvornega življenja. Umrla naj bi kot protestantka. Vendar nekateri dokazi kažejo, da je bila morda v določenem obdobju svojega življenja katoličanka.

Zgodovinarji so Ano pogosto obravnavali kot lahkomiselno, sebično in ne preveč pomembno kraljico. V zadnjem času pa mnogi poudarjajo Anino neodvisnost in pomen, ki ga je imela kot spodbujevalka umetnosti v jakobinski dobi.

Družina in potomci

Ana in Jakob sta imela več otrok med letoma 1593 in 1607; rojenih je bilo sedem otrok, med njimi so bili najbolj znani princ Henry (Henry Frederick), princesa Elizabeta (kasneje znana kot »zimskraljica« zaradi svojega kratkega vladanja kot žena Frederika V. Falco), princesa Margareta in sin Karel, ki je kasneje postal Karel I.. Nekateri otroci so umrli v dojenstvu ali mladosti; smrt princa Henrika leta 1612 je bila velik osebni in politični udarec za družino in za načrte za prihodnost dinastije.

Vloga na dvoru in politične spore

Ana je bila predvsem znana po svoji kulturni vlogi, a ni bila politično nepomembna. Pogosto je nastopala kot zagovornica interesov svojih sorodnikov iz Skandinavije in kot glas ženskega dvora. V nekaterih primerih je zavzela stališča, ki so bila v nasprotju z željami kralja — spore je imela zlasti glede vzgoje in usode svojega sina Henrika ter glede njene bližnje prijateljice Beatrix Ruthven. V ranem obdobju zakona sta bila Ana in Jakob čustveno povezana, sčasoma pa sta postala vse bolj razdeljena; tudi kadar sta živela ločeno, pa sta ohranila medsebojno spoštovanje.

Mecenstvo in kulturni vpliv

V Angliji je bila Ana izjemno dejavna kot mecena umetnosti. S svojim dvorom je privabila številne umetnike, dramatike, glasbenike in oblikovalce odrskih prizorov. Podpirala je izvedbo dvornih masques — složenih uprizoritev, ki so združevale pesem, ples, gledališče in bajerno scenografijo — ter sodelovala z eminentnimi ustvarjalci tistega časa, kar je močno vplivalo na angleško kulturno življenje v jakobinski dobi. Njena naročila in okusi so prispevali k razvoju odrskih tehnik, kostumografije in scenskih zasnov.

Ana je urejala in obnavljala palače ter skrbela za bogato zbirko umetnin, tapiserij in dragocenosti. Njena podpora je vključevala ne le vizualne umetnosti, temveč tudi glasbo — dvor je imel stalne glasbenike in izvajalce, ki so prispevali k sijaju njenega dvora. Zaradi njenega mecenstva so dvorne predstave postale pomembno mesto kulturnega eksperimentiranja in prestiža.

Zdravje, smrt in verska pripadnost

Po letu 1612 je Ana večkrat zbolela in se postopoma umaknila iz osrednjega političnega in dvornega življenja. Umrla je 2. marca 1619; kot krščena protestantka je bila pokopana v Apsidi v Westminstrski opatiji. Viri in sodobne govorice so njeno versko pripadnost obravnavali z določeno mero negotovosti — obstajajo indicije, da je imela v določenih obdobjih simpatije ali stike s katoličanskim svetom, a bolj prepričljivih dokazov o uradni ali trajni konverziji ni.

Zgodovinska ocena in dediščina

Tradicija zgodovinske obravnave Ane je bila dolgo časa neenotna: starejše ocene so jo pogosto upodabljale kot manjšo, lahkomiselno in predvsem estetizirano kraljico, ki je prepuščala politiko možu. Sodobna historiografija pa vse bolj izpostavlja njeno avtonomijo, politično občutljivost in velik prispevek k evropski kulturni izmenjavi. Kot mecena je pomembno vplivala na razvoj britanskega dvora in umetniških praks v zgodnjem 17. stoletju; njena podpora dramatiki, glasbi in scenskemu oblikovanju je pustila trajen pečat v jakobinskem obdobju.

Sklep: Ana Danska ni bila zgolj soproga vladarja, temveč je bila osebnost, ki je z mecenstvom in kulturnim angažmajem oblikovala dvorni okus in ustvarila okolje, v katerem so umetnost in dvorske predstave dobile nov pomen. Zaradi tega jo sodobni zgodovinarji gledajo kot pomembno figuro kulturne zgodovine Velike Britanije in Evrope začetka 17. stoletja.

Zgodnje življenje

Ana se je rodila 12. decembra 1574 na gradu Skanderborg. Njeno rojstvo je bilo presenečenje za njenega očeta, danskega kralja Friderika II., ki je upal na sina. Anina mati, Zofija Meklenburško-Güstrovska, pa je bila stara komaj 17 let. Tri leta pozneje je vendarle rodila sina. To je bil bodoči danski kralj Christian IV.

Ana je bila s starejšo sestro Elizabeto poslana v Güstrow v Nemčiji. Tam naj bi jo vzgajali stari starši po materini strani. Bila sta vojvoda in vojvodinja Mecklenburška. Danski dvor je bil namreč v tem času zelo divji. Kralj Friderik je bil znan po obilnem prehranjevanju in pitju. Prav tako je bil nezvest kraljici. V primerjavi s tem je Ana v Güstrowu v zgodnjih letih uživala mirno in stabilno življenje. Tudi Christian je bil poslan na vzgojo v Güstrow. Vendar je dve leti pozneje, leta 1579, Rigsraad ali danski tajni svet uspešno zahteval, da se preseli na Dansko. Ana in Elizabeta sta se vrnili z njim.

Anne je na Danskem uživala tesno in srečno družinsko vzgojo. Za to je bila najbolj zaslužna kraljica Zofija. Sama je skrbela za otroke, ko so zboleli. Veliko ljudi iz vse Evrope se je želelo poročiti z Ano in njeno starejšo sestro. Med njimi je bil tudi škotski kralj Jakob VI. Danska mu je bila všeč, ker je menil, da je kraljestvo z dobro vero in dober trgovski partner. Škotski veleposlaniki so ga sprva poskušali prisiliti, da bi se poročil z najstarejšo hčerko. Vendar je Friderik Elizabeto zaročil s Henrikom Julijem, vojvodo Brunšviškega. Namesto tega je Škotom obljubil, da bo "za drugo [hčerko] Ano, če bo kralju všeč, dobil njo".

Zaročitev in zakonska zveza po pooblaščencu

Zofijin položaj se je po Friderikovi smrti leta 1588 zaostril. Morala se je vključiti v boj za oblast z Rigsraadom za nadzor nad kraljem Christianom. Kljub temu si je bolj kot Friderik prizadevala, da bi se ljudje poročili. Uspelo ji je premagati težavne točke glede dote in položaja Orkneyja. Sporazum je zapečatila do julija 1589. Zdi se, da je bila Ana nad poroko zelo navdušena. Angleški vohun Thomas Fowler je 28. julija 1589 dejal, da je Ana zelo zaljubljena v Jakoba. Dejal je, da bi bilo zanjo "smrtno nevarno, če bi se zveza prekinila". Dodal je, da je svojo ljubezen dokazala na številne načine. Vendar pa je Fowler tudi menil, da James ni vračal Anine ljubezni in da ima raje moške kot ženske. Tega štirinajstletni princesi ne bi povedal. V tem času je namreč zvesto vezenje srajce za svojega zaročenca. Medtem je 300 krojačev izdelovalo njeno poročno obleko.

Tudi če so bile te govorice resnične, je James potreboval kraljevo poroko. To je bilo zato, ker je moral ohraniti rodbino Stuartov. "Bog mi je priča," je pojasnil, "lahko bi se vzdržal dlje, kot bi dovoljevala korist moje države, [če] ne bi moje dolgo odlašanje v prsih mnogih vzbudilo veliko ljubosumje zaradi moje nesposobnosti, kot da sem neploden rod." 20. avgusta 1589 sta se Ana in James poročila ločeno, vendar drug z drugim. To se imenuje nadomestna poroka. Njuna poroka je potekala na gradu Kronborg. Slovesnost se je končala tako, da je Jamesov zastopnik George Keith, peti grof Marischal, sedel poleg Anne na poročni postelji.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bila Ana Danska?


O: Ana Danska je bila konzulka Škotske, Anglije in Irske. Bila je žena kralja Jakoba VI. in I.

V: Koliko let je bila Ana stara, ko se je poročila s kraljem Jakobom?


O: Ana se je poročila s kraljem Jakobom, ko je bila stara 15 let.

V: Koliko otrok je imela Ana?


O: Ana je rodila sedem otrok, vendar so le trije dočakali odraslost. Eden od teh otrok je bil bodoči Karel I.

V: Kaj je Ana pogosto uporabljala v svojih sporih z Jakobom o njunem sinu, princu Henriku?


O: Ko se je Ana prepirala z Jakobom glede njunega sina princa Henrika, je pogosto uporabljala škotsko politiko. Uporabljala jih je tudi v svojih argumentih o njegovem ravnanju z njeno prijateljico Beatrix Ruthven.

V: Ali sta imela Ana in James dober odnos?


O: Čeprav sta drug drugega spoštovala in imela celo nekaj ljubezni, naj bi se njun odnos v nekem trenutku ohladil in sta živela ločeno.

V: Kaj je Ana počela, ko je bila kraljica v Angliji?



O: V Angliji se je Ana bolj kot za politiko zanimala za umetnost. Zgradila je čudovit in kulturno bogat dvor.

V: Ali obstajajo dokazi, ki kažejo na to, da je bila Ana v nekem obdobju svojega življenja morda katoličanka?


O: Nekateri dokazi kažejo na to, da je bila v nekem obdobju svojega življenja morda katoličanka.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3