Ognjemet: kaj je, vrste, uporaba, tveganja in zakonodaja

Odkrijte vse o ognjemetu: vrste, uporaba, varnostna tveganja in zakonodaja. Nasveti za odgovorno rabo ter preprečevanje poškodb in požarov.

Ognjemet je eksplozivna pirotehnična naprava, ki se uporablja predvsem za zabavo. Najpogosteje se uporablja kot del ognjemeta.

Ognjemetni izdelki (naprave) so narejeni tako, da imajo te štiri učinke: povzročajo hrup, svetlobo, dim in včasih tudi plavajoče snovi (na primer konfeti). Lahko so zasnovani tako, da gorijo z barvnimi plameni in iskricami. Razstave so pogoste po vsem svetu in so glavna točka številnih različnih kulturnih in verskih festivalov. Primeri so dan neodvisnosti, silvestrovo in noč Guy Fawkesa.

Nekateri ognjemetni izdelki so na tleh, drugi pa so izstreljeni v zrak. Ker eksplodirajo in lahko povzročijo požare ali opekline, ima večina držav zakone, ki dovoljujejo uporabo razstavnih ognjemetov le usposobljenim strokovnjakom. Manjši, manj eksplozivni ognjemetni izdelki so na voljo običajnim ljudem, vendar so še vedno nevarni in vsako leto povzročijo poškodbe.

Vrste ognjemetov

Ognjemetne izdelke lahko razdelimo glede na namen in način delovanja. Glavne skupine so:

• Gospodinjski/konzumentski ognjemet – manjše bliskavice, bakle, rakete in petarde, namenjeni uporabi potrošnikov za krajšane praznične prireditve.
• Profesionalni/razstavni ognjemet – močnejše rakete, žarki in kompozitne naprave, ki jih uporabljajo usposobljeni strokovnjaki za javne razstave.
• Scenski pirotehnični učinki – manj eksplozivni efekti za gledališča, koncerte in filmsko industrijo (iskrice, dimne bombe, plameni), prilagojeni za varnejšo rabo v bližini ljudi.
• Posebne vrste – nizkocišni ognjemeti, vodotesne naprave, flomašni učinki in ekološko prijaznejši izdelki z manj škodljivimi kemikalijami.

Sestava in delovanje

Večina ognjemetov vsebuje gorljive zmesi, oksidatorje in barvila. Delujejo tako, da ob vžigu poteka nadzorovana kemična reakcija, ki proizvaja topel plin in plamene; pri izstrelitvi pa dodatne sestavine povzročijo barvne učinke ali iskrenje. Naprave so sestavljene iz tulca, polnila in vžigalnega vira (varnostni fitilj, električni vžigalnik).

Uporaba in priložnosti

Ognjemeti so pogosto del praznovanj (državni prazniki, novo leto, poroke, kulturni dogodki). Pri javnih prireditvah je običajno, da ognjemet načrtuje in izvaja registrirano pirotehnično podjetje, ki upošteva varnostne norme in pridobi potrebna dovoljenja.

Tveganja in varnost

Ognjemet predstavlja več vrst tveganj:

• Opeklina in poškodbe oči: neposreden stik z ognjemetom ali leteči delci lahko povzročijo težke opekline in poškodbe vida.
• Požari: iskre in goreči delci lahko pri suhem vremenu in v prisotnosti gorljivih materialov sprožijo požar.
• Poškodbe zaradi eksplozije: nepravilno ravnanje ali defektne naprave lahko povzročijo odstopanje projektila ali razletavanje delcev.
• Hrup in izguba sluha: glasne detonacije lahko povzročijo začasno ali trajno izgubo sluha.
• Okoljski vpliv: kemikalije in kovinske soli, uporabljene za barve, prispevajo k onesnaženju zraka in odpadkom.

Osnovna pravila za varno uporabo (priporočila):

• Uporabljajte le naprave, ki so nepoškodovane in imajo oznake ustreznosti.
• Spoštujte navodila proizvajalca in državno zakonodajo.
• Ohranjajte varno razdaljo od ljudi, stavb in gorljivih predmetov; znaša naj bo vsaj priporočena v navodilu izdelka.
• Nikoli ne nastavljajte ali ne držite rakete v roki med vžigom.
• Otroci naj ne rokovajo ognjemeta brez neposrednega nadzora odrasle osebe.
• Vedno imejte pri roki ustrezno gasilno sredstvo (voda, gasilnik) in poznajte načrt za primer požara ali poškodbe.
• Po uporabi pobrišite ostanke in jih varno odpravite, saj so lahko še vedno vnetljivi.

Prva pomoč

• Pri opeklinah takoj hlajenje z mlačno vodo 10–20 minut; ne uporabljajte ledu neposredno na opekline.
• Pri vnetjih oblačil odstranite gorljive materiale (če je varno) in gašnjo z vodo ali gasilnikom.
• Pri poškodbah oči izpirajte z obilico vode in poiščite nujno medicinsko pomoč.
• Pri hujših krvavitvah uporabite pritisk za zaustavitev krvi in pokličite reševalce.

Zakonodaja in predpisi

V mnogih državah so ognjemetni izdelki razdeljeni na kategorije glede na nevarnost in okolje uporabe. V Evropski uniji se sicer uporablja delitev v kategorije (npr. F1–F4), kjer:

• F1 – najmanj nevarni izdelki, primerni za uporabo v zaprtih ali zelo omejenih prostorih (npr. nekateri novosti izdelki);
• F2 – izdelki za uporabo na prostem z omejenimi učinki, namenjeni potrošnikom za standardne praznovanja;
• F3 – izdelki za uporabo na prostem z močnejšimi učinki, priporočeni za izkušene uporabnike;
• F4 – profesionalni izdelki, namenjeni izključno usposobljenim strokovnjakom za večje razstave.

Starostna omejitev za nakup in uporabo ter dodatni pogoji ( dovoljenja za prireditve, varnostni načrti, omejitve glede vremena) se razlikujejo po državah in celo lokalnih odlokih. Poleg tega veljajo posebni pravilniki za skladiščenje in prevoz (mednarodni predpisi za nevarne tovore, npr. ADR). Zato je pomembno, da pred nakupom ali organizacijo ognjemeta preverite veljavne predpise na lokalni ravni in se po potrebi posvetujete z registriranim pirotehnikom.

Okoljski in družbeni vidik

Ognjemeti so privlačni in praznični, vendar imajo tudi negativne posledice: hrup lahko moti živali in dojenčke, ostanki ognjemetov onesnažujejo tla in vodne vire, nekateri ljudje (npr. veterani s posttravmatskimi motnjami) pa so zaradi glasnih pokov čustveno prizadeti. Zaradi tega se pojavljajo alternativne rešitve, kot so laserske ali dronske predstave, eko-ognjemetni izdelki z manj škodljivimi kemikalijami ali večja regulacija uporabe v občutljivih območjih.

Za varno in odgovorno rabo ognjemeta: upoštevajte navodila, preverite zakonodajo, razmislite o tveganjih za ljudi, živali in okolje ter po potrebi najemite strokovnjaka za izvedbo večjih razstav.

Zgodovina

Ognjemet je nastal v 7. stoletju na Kitajskem. Kitajci so razvili veliko različnih vrst ognjemetov z različnimi učinki in barvami. Umetnost in znanost izdelovanja ognjemetov sta se razvili v samostojen poklic. Na Kitajskem so bili pirotehniki spoštovani zaradi poznavanja zapletenih tehnik pri postavljanju ognjemetov.

V času dinastije Song (960-1279) so lahko številni preprosti ljudje kupili različne vrste ognjemetov pri prodajalcih na trgu, znani pa so bili tudi veliki ognjemetni spektakli. Leta 1110 so priredili velik ognjemet v okviru borilne demonstracije, da bi zabavali cesarja Huizonga iz Songov (r. 1100-1125) in njegov dvor. Zapis iz leta 1264 navaja, da je ognjemet z raketnim pogonom eksplodiral v bližini cesarice vdove Gong Sheng in jo prestrašil med pogostitvijo, ki jo je v njeno čast priredil njen sin, cesar Lizong iz Songov (r. 1224-1264).

Raketni pogon je bil pogost v vojni, kar dokazuje Huolongjing, ki sta ga sestavila Liu Ji (1311-1375) in Jiao Yu (fl. ok. 1350-1412). Leta 1240 so Arabci na Kitajskem pridobili znanje o strelnem prahu in njegovi uporabi. Sirijec Hasan al-Rammah je pisal o raketah, ognjemetih in drugih vžigalnih sredstvih ter pri tem uporabljal izraze, ki kažejo, da je svoje znanje črpal iz kitajskih virov, na primer ognjemet kot "kitajsko cvetje".

Na silvestrovanju leta 2014 so v Dubaju podrli svetovni rekord v največjem ognjemetu.

Ognjemet na Londonskem očesu na silvestrovo.


V velikem finalu so prikazani tudi curki, ki proizvajajo energijo. Slika je bila posneta od zadaj, zato zvezde in rože niso tako dobro vidne.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ognjemet?

V: Kateri so najpogostejši učinki ognjemeta?

V: Ali se ognjemet uporablja samo za zabavo?

V: Ob katerih priložnostih se običajno prikazuje ognjemet?

V: Ali so vsi ognjemetni izdelki zasnovani tako, da gorijo z barvnimi plameni in iskricami?

V: Kdo lahko v skladu z zakoni večine držav uporablja ognjemete?

V: Ali so manjši in manj eksplozivni ognjemetni izdelki na voljo vsakdanjim ljudem?

Išči po črki