Plamenski fougasse: protitankovska eksplozivna mina z gorečo tekočino
Plamenski fougasse (fougasse ali foo gas) je vrsta mine ali improvizirane eksplozivne naprave. Uporablja eksplozivni naboj, s katerim na cilj izstreli gorečo tekočino. Gre za posebno obliko ognjene barikade, ki združuje eksplozijo in vžig vnetljive snovi, da bi povzročila požar, poškodbe ali onemogočila premik vozil in oseb.
Zasnova in delovanje (pregledno)
Plamenski fougasse običajno sestavljajo zbirko posod z gorljivo tekočino, nameščenih v zakopani ali skriti poziciji, skupaj z eksplozivnim polnilom, ki ob sprožitvi razprši in vžge vsebino. Namen je, da z razpršitvijo goreče snovi in spremljajočim ognjem dosežejo večjo površino napada kot klasična mina. Učinek je kombinacija neposredne termične poškodbe, vžiga goriva in psihološkega šoka na sovražnika.
Zgodovinski kontekst
Plamenski fougasse so razvili v Veliki Britaniji kot protitankovsko orožje med invazijsko krizo v drugi svetovni vojni leta 1940. V tem obdobju je bilo v približno 7000 baterijah nameščenih približno 50.000 sodov flame fougasse. Večina jih je bila v južni Angliji in nekaj na Škotskem. Čeprav se v Veliki Britaniji ni nikoli uporabila v boju, je bila ta zasnova pozneje uporabljena v Grčiji in v nekaterih primerih v drugih spopadih v obdobju vojne.
Taktična raba in učinki
Plamenski fougasse je bil mišljen kot sredstvo za zaustavitev ali poškodovanje oklepnih vozil, osebnih vozil in pehote. Učinki vključujejo:
- Termične poškodbe in požar: gorljivo sredstvo lahko povzročí obsežen ogenj, ki poškoduje motorje, pnevmatike in oborožitev.
- Onemogočenje vozil: ogenj in razpršeni plameni lahko ustavijo premik vozila ali ga prisilijo, da zapusti cesto.
- Psihološki učinek: ognjeni napadi pogosto povzročijo paniko in zmanjšajo bojevanje motivacije.
- Pokritost območja: za razliko od običajne mine, fougasse razprši gorivo na širšem območju, kar poveča verjetnost zadetkov.
Varnost, tveganja in omejitve
Uporaba plamenskih naprav prinaša velike tveganja tudi za branilce in civiliste. Pri neustreznem rokovanju, nepričakovanem vžigu ali ob rušenju položajev se lahko naprave povrnejo proti lastnim silam. Poleg tega je težko nadzorovati širjenje ognja in preprečiti okoljske ali civilne poškodbe, zlasti v naseljenih območjih.
Pravna in etična vprašanja
Uporaba incendiary (zažigalnih) sredstev je predmet mednarodnega prava in humanitarnih omejitev. Mednarodne pogodbe in protokoli omejujejo uporabo orožij, ki povzročajo nepotrebno trpljenje ali širše uničevanje civilne infrastrukture; uporaba v bližini civilistov je strogo problematična in po večini mednarodnih norm neetična oziroma prepovedana.
Zapisi, odstranjevanje in zapuščina
Po koncu spopadov so bile takšne naprave pogosto odstranjene in uničene kot del razminiranja. Ohranjen je tudi zgodovinski pomen plamenskega fougasse kot primera improvizirane obrambe iz obdobja vojne, ki kaže na inovativne, a tvegan pristop k protitankovskemu bojevanju. Danes se večina sodobnih vojaških sil izogiba uporabi takih metod zaradi visokega tveganja za civiliste in pravnih omejitev.
Sodobne alternative
Sodobna vojaška tehnologija je ponudila druge oblike protitankovskih sredstev — od protitankovskih raket do aktivnih zaščitnih sistemov — ki omogočajo bolj ciljno, nadzorovano in relativno varnejšo nevtralizacijo oklepnih vozil, brez nepredvidljivega širjenja ognja, značilnega za plamenske naprave.
Plamenski fougasse ostaja pomemben del zgodovinske literature o obrambo v drugi svetovni vojni kot primer improvizirane, prostorsko učinkovite, a varnostno in etično problematične oblike oboroževanja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je plamenski fougasse?
O: Plamenski fougasse je vrsta mine ali improvizirane eksplozivne naprave, ki uporablja eksplozivni naboj za izlitje goreče tekočine na cilj.
V: Zakaj je bil razvit plamenski fougasse?
O: Plamenski fougasse je bil razvit v Veliki Britaniji kot protitankovsko orožje med invazijsko krizo v drugi svetovni vojni leta 1940.
V: Koliko je bilo med drugo svetovno vojno v baterije vstavljenih plamenskih fougasov?
O: Med drugo svetovno vojno je bilo v približno 7000 baterijah nameščenih približno 50 000 plamenskih fugasov.
V: Kje se je nahajala večina baterij s plamenskim gorivom?
O: Večina baterij s plamenskim gorivom je bila v južni Angliji, nekaj pa tudi na Škotskem.
V: Ali so se v Veliki Britaniji plamenske baterije kdaj uporabljale v bojih?
O: Ne, v Veliki Britaniji se plamenski fougasse ni nikoli uporabljal v bojih.
V: Kje so se ognjeni zublji uporabljali pozneje v drugi svetovni vojni?
O: Plamenski fougasse je bil kasneje uporabljen v Grčiji.
V: Katera kriza je privedla do razvoja plamenske fugase?
O: Invazijska kriza v drugi svetovni vojni leta 1940 je privedla do razvoja plamenskega fougassa kot protitankovskega orožja.
