Amnezija definicija: vzroki, vrste in simptomi

Amnezija je izguba ali motnja spomina, kot jo imenujejo zdravniki. Gre za zmanjšano sposobnost zapomnitve ali priklicanja informacij, kar pomeni, da se oseba ne more spomniti določenih dogodkov, podatkov ali veščin. Amnezija lahko nastane zaradi poškodbe možganov, bolezni, pomanjkanja kisika, strupenih snovi ali zelo stresnih psihičnih dogodkov. Včasih je prehodna (časovno omejena), včasih pa traja dlje ali je trajna.

Vrste amnezije

Obstajata dve "glavni vrsti":

  • Anterogradna amnezija: kratkoročni spomin se ne prenaša več v dolgoročni spomin. Ljudje s to vrsto amnezije se ne morejo spomniti stvari za daljše časovno obdobje.
  • Retrogradna amnezija: oseba se ne more več spomniti informacij, ki so se zgodile pred določenim datumom. Ta datum je običajno datum nesreče ali operacije.

Poleg teh glavnih oblik se pojavljajo tudi druge oblike amnezije:

  • Prehodna globalna amnezija (TGA): nenadna, začasna izguba spomina (pogosto traja nekaj ur), pri kateri oseba ponavlja ista vprašanja in ne more ustvarjati novih spominov v tistem obdobju.
  • Disociativna (psihogena) amnezija: izguba spomina zaradi hudega psihičnega stresa ali travme; spomini so lahko blokirani, ne pa izbrisani, in se lahko obdelajo s psihoterapijo.
  • Amnezija zaradi alkoholizma / Wernicke–Korsakoffov sindrom: posledica pomanjkanja tiamin (vitamin B1), pogosto pri kroničnem alkoholizmu; lahko povzroči hudo kronično amnezijo.

Vzroki

Amnezija lahko povzročijo različni dejavniki, najpomembnejši so:

  • Fizične poškodbe možganov: zlasti poškodbe hipokampusa in sosednjih struktur pri travmi glave, udarcu ali operaciji.
  • Vaskularne bolezni: možganska kap ali ishemija, ki poškodujeta spominske centre.
  • Infekcije in vnetja: encefalitis, meningitis ali drugi nevrološki zapleti.
  • Hipoksija: pomanjkanje kisika (npr. pri zadušitvi, srcnem zastoju).
  • Seizure/epilepsija: lahko povzročijo začasno ali trajno motnjo spomina.
  • Metabolične in endokrine motnje: nezadostnost vitaminov (B1, B12), težave s ščitnico, hipoglikemija.
  • Pozitivne ali toksične snovi: zloraba alkohola, zdravila (nekatera uspavalna ali anksiolitiki), strupi.
  • Psiho-socialni dejavniki: huda čustvena travma lahko sproži disociativno amnezijo.

Simptomi

Glavni znaki amnezije so:

  • Težave s priklicem starejših dogodkov (retrogradna) ali s tvorbo novih spominov (anterogradna).
  • Ponavljajoča se vprašanja, dezorientacija glede časa in kraja.
  • Ohranjeno proceduralno znanje (npr. vožnja ali vezanje čevljev) v mnogih primerih, čeprav so fakta in dogodki pozabljeni.
  • Možne izmišljotine ali nadomeščanje manjkajočih spominov (konfabulacija), zlasti pri nekaterih oblikah poškodb ali Wernicke–Korsakoffovem sindromu.
  • Spremembe razpoloženja, zmedenost, anksioznost ali depresija zaradi izgube spomina.

Diagnoza

Diagnoza temelji na podrobni anamnezi, kliničnem nevrološkem pregledu in kognitivnih testih. Pomembne so naslednje preiskave:

  • Nevropsihološki testi (npr. testi spomina, MMSE) za oceno obsega in vrste izgube spomina.
  • Študije slik: CT ali MRI za iskanje poškodb, krvavitev, tumorjev ali možganskih sprememb.
  • EEG, če se sumijo epileptični napadi kot vzrok.
  • Laboratorijski testi: krvne preiskave za oceno vitaminov (B1, B12), elektrolitov, delovanja ščitnice, toksikologija in okužbe.
  • Pri sumu na psihogeno amnezijo je pomembna psihiatrična ocena in pregled travmatske zgodovine.

Zdravljenje in obvladovanje

Zdravljenje je odvisno od vzroka:

  • Odstranitev ali zdravljenje osnovnega vzroka (npr. operacija, antibiotiki za okužbo, nadzor krvnega pritiska pri kapi).
  • V primerih pomanjkanja vitamina tiamin (Wernicke) takojšnje dajanje tiamina lahko prepreči napredovanje; dolgoročno sledi rehabilitacija.
  • Kognitivna rehabilitacija: terapija z logopedom ali nevropsihologom, vaje za spomin in strategije učenja.
  • Uporaba pomožnih pripomočkov: dnevnik, opomniki na telefonu, koledarji in druge organizacijske tehnike.
  • Psihoterapija: pri disociativni amneziji in pri soočanju s čustvenimi posledicami izgube spomina.
  • Zdravila: v določenih primerih antiepileptiki ali zdravila za zdravljenje osnovne bolezni; specifična zdravila za izboljšanje spomina pri degenerativnih boleznih so omejeno učinkovita.

Izid in preprečevanje

Prognoza je odvisna od vzroka, obsega in trajanja poškodbe:

  • Pri začasnih vzrokih (npr. prehodna globalna amnezija, nekateri posttravmatski primeri) je okrevanje pogosto popolno ali delno v nekaj dneh do mesecih.
  • Pri resnih strukturnih poškodbah hipokampusa ali pri napredovalnih nevrodegenerativnih boleznih je amnezija lahko trajna ali delno popravična.
  • Preprečevanje vključuje zaščito glave pri športu in prometu, upravljanje srčno-žilnih dejavnikov (krvni tlak, diabetes), zmerno pitje alkohola in skrb za ustrezno prehrano in vitamine.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Nemudoma poiščite zdravniško pomoč, če opazite:

  • Hitro nastalo nezmožnost spominjanja (nenadna izguba spomina) ali zmedenost.
  • Simptome po poškodbi glave, nezavest ali traja več ur dezorientacija.
  • Sočasne nevrološke znake (šibkost, motnje govora, nenavadno vedenje) — lahko gre za kap ali drugo resno stanje.
  • Če se izguba spomina poslabša ali upočasnjuje vsakodnevne funkcije.

Opomba: Otroška amnezija (t. i. otroška ali infantna amnezija), torej nezmožnost odraslih, da se spomnijo zgodnjih obdobij življenja (običajno pred 3.–4. letom), je normalno razvojno pojavje in se običajno ne šteje za patološko obliko amnezije, primerljivo z opisovanimi motnjami spomina.

Vzroki

Obstajajo tri glavne kategorije, v katerih lahko pride do amnezije.

  • Travma glave. Sem spadajo vse vrste poškodb možganov, ki lahko povzročijo amnezijo.
  • Travmatični dogodki. To se zgodi, ko je um osebe tako obremenjen, da raje pozabi, kaj se je zgodilo, kot da bi se s tem spoprijel.
  • Telesne pomanjkljivosti. To so stvari, ki se dogajajo možganom, vendar se razlikujejo od poškodbe glave, saj gre večinoma za zaplete, ki se zgodijo po operaciji.

Nekatere druge vrste amnezije vključujejo:

  • Nastane zaradi [poškodbe|travme], na primer poškodbe glave; imenuje se posttravmatska amnezija.
  • Disociativna amnezija: vzrok je psihološki in običajno ni povezan s fizično poškodbo možganov. To vključuje
    • Potlačen spomin (ko se ni mogoče spomniti določenega dogodka) - spomin je običajno še vedno prisoten, vendar oseba prepreči dostop do njega; stresni dogodki, kot je posilstvo, lahko povzročijo disociativno amnezijo.
    • Amnezija iz otroštva - odrasli se ne morejo spomniti nekaterih delov svojega otroštva.
  • Izguba zavesti, ki jo povzroči droga (običajno [alkohol]) - anterogradna amnezija, ki vpliva na neposredno preteklost

Amnezija je lahko trajna ali začasna. Poškodbe [možganov] ali uporaba nekaterih [zdravil] lahko povzročijo amnezijo. Nekatera od teh zdravil so [pomirjevala]. Drugi znani vzrok za amnezijo je lahko prekomerno pitje [alkohola]. Tovrstni vzroki se imenujejo organski, ker jih je mogoče neposredno opaziti. Drugih vzrokov ni mogoče neposredno opaziti, zato jih imenujemo funkcionalni. Njihova narava je bolj [psihološka|psihološka]. Ljudje se na primer želijo izogniti travmatičnemu dogodku, ki so mu bili priča.

Drugi manjši vzrok za amnezijo je "zlomljeno srce" v razmerju. Ta lahko povzroči travmo, vendar ni nujno travmatična.

Zdravljenje

Včasih se nekatere vrste amnezije odpravijo same, ne da bi jih zdravili. Obstajajo tudi različne vrste terapij, ki delujejo na možgane in pomagajo pri amneziji. Zdravila, ki bi neposredno pomagalo pri amneziji, ni.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je amnezija?


O: Amnezija je izguba ali motnja spomina.

V: Kaj povzroča amnezijo?


O: Amnezijo lahko povzročijo poškodbe možganov, bolezen ali stresni dogodki.

V: Kateri sta dve glavni vrsti amnezije?


O: Dve glavni vrsti amnezije sta anterogradna amnezija in retrogradna amnezija.

V: Kaj je anterogradna amnezija?


O: Anterogradna amnezija je, kadar se kratkoročni spomin ne prenaša več v dolgoročni spomin. Ljudje s to vrsto amnezije se ne morejo spomniti stvari za daljše časovno obdobje.

V: Kaj je retrogradna amnezija?


O: O retrogradni amneziji govorimo, kadar se oseba ne more več spomniti informacij, ki so se zgodile pred določenim datumom, ki je običajno datum nesreče ali operacije.

V: Kaj je otroška amnezija?


O: Infantilna amnezija je dejstvo, da se odrasli običajno ne morejo spomniti dogodkov, ki so se zgodili v zgodnjem otroštvu, kar se pripisuje razvoju možganov ali otrokovih možganov.

V: Ali se otroška amnezija obravnava kot oblika amnezije?


O: Otroška amnezija ne velja za obliko amnezije, ki bi bila primerljiva z drugimi vrstami amnezije.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3