Sarah in Angelina Grimké: abolicionistke in pionirke ženskih pravic

Odkrij zgodbo sester Grimké — pogumne abolicionistke in pionirke ženskih pravic, katerih govori in pisma so v 19. stoletju spreminjali ZDA.

Sarah Grimké (1792–1873) in Angelina Grimké Weld (1805–1879), znani kot sestri Grimké, sta bili v 19. stoletju pomembni ameriški kvekerki, vzgojiteljici in pisateljici, ki sta javno podpirali abolicionizem in borbo za pravice žensk. S svojim delovanjem sta preizprašali družinske, verske in politične norme svojega časa ter povezali nasprotovanje suženjstvu z zahtevami po enakopravnosti spolov.

Rana leta in spopad z družino

Sestri Grimké sta se rodili v Charlestonu v Južni Karolini. Sarah Moore Grimke se je rodila 26. novembra 1792, Angelina Emily Grimke pa 26. novembra 1805. Odrasli sta v dobro stoječi in lastniški plantažni družini, kar jima je dalo neposreden vpogled v grozote suženjstva na očetovi plantaži. Izkušnje in torej notranje spoznanje o krivicah suženjstva sta pozneje uporabljali kot močno orodje v svojih govorih in spisih.

V mladosti sta se obrnili k veri kvekerjev, kar ju je ločilo od mnogih južnjaških družinskih vrednot. Ko sta začeli javno govoriti proti suženjstvu in za pravice žensk, so bili odzivi pogosto ostri: posmehljivi komentarji, napadi v časopisih in celo zavrnitev s strani lastne družine. Kljub temu sta vztrajali, saj sta menili, da morajo ženske imeti več svobode in vpliva, da bi lahko pomagale spremeniti družbo.

Abolicionistično delo in javna govorjenja

Sestri sta se preselili na sever ZDA, kjer sta sodelovali z abolicionističnimi organizacijami in začeli potovati po državi z javnimi predavanji. Potovali sta po severu in pripovedovali o svojih osebnich izkušnjah ter razlagali moralne in verske razloge proti suženjstvu. Njuna pričevanja, ki so temeljila na izkušnjah z očetovo plantažo, so močno nagovorila občinstvo in pomagale radikalizirati javno mnenje v Novi Angliji.

Leta 1838 sta sestri kot prvi ženski spregovorili na zasedanju državnega zakonodajnega zbora v Massachusettsu. Govorili sta o suženjstvu in abolicionizmu pred mešanimi občinstvi – takšna otvorena udeležba žensk na političnih forumih je bila v tistem času izjemno provokativna in je vzbudila močne odzive. Njuni nastopi so pritegnili na tisoče poslušalk in poslušalcev ter razširili mrežo podpore za gibanje.

Pisma, knjige in javni spori

Angelina je že leta 1836 napisala vplivno besedilo Appeal to the Christian Women of the South, naslovljeno na južanske ženske, v katerem je pozivala k moralnemu nasprotovanju suženjstvu. Sarah je leta 1838 izdala zbornik svojih misli z naslovom "Pisma o enakosti spolov in položaju žensk" (Letters on the Equality of the Sexes and the Condition of Woman). V teh pismih je Sarah neposredno odgovorila na kritike, ki so jih izrekli nekateri duhovniki in konservativni krogi, ki so menili, da sta sestri stopili iz "ženskam primerne sfere".

Njun javni nastop in pisanje sta sprožili energične polemike: mnogi so ju napadali zaradi tega, da sta kot ženski javno razpravljali o politiki in veri, spet drugi so ju hvalili kot pogumni glasnici pravice. Zaradi svojih stališč sta bili tudi izključeni iz nekaterih krogov in soočeni s socialno izolacijo.

Povezava z gibanjem za ženske pravice

Sestri Grimké sta igrali pomembno vlogo pri oblikovanju zgodnjega gibanja za pravice žensk. Poudarjali sta, da sta zatiranje žensk in suženjstvo povezani sistemi podrejanja, ter da se morajo ženske boriti za enakopravnost tako v zasebnem kot v javnem življenju. Njune misli so vplivale na pomembne voditeljice gibanja, kot sta Elizabeth Cady Stanton in Lucretia Mott, in so prispevale k organizaciji prvih srečanj za ženske pravice v 40. in 50. letih 19. stoletja.

Poznejše življenje in zapuščina

Angelina se je leta 1838 poročila z abolicionistom Theodoreom Weldom in je kasneje pogosto omejila javna nastopanja zaradi družinskih obveznosti in zdravja, a je še naprej podpirala abolicionizem in izobraževanje. Sarah je ostala aktivna kot pisateljica in predavateljica še dolgo časa. V poznejših letih je Sarah tudi simbolično poskušala izkoristiti politične prakse – v starosti je izrazila željo po udeležbi pri političnem izbiranju in s tem protestirala proti izključevanju žensk iz volilnega procesa; vendar pa splošna volilna pravica za ženske (ki je prišla šele leta 1920 v ZDA) ni bila dosežena v času njunih življenj.

Sestri Grimké sta dočakali konec suženjstva v ZDA (s 13. amandmajem po državljanski vojni), sta pa ostali simbol upora proti neenakosti in navdih poznejšim generacijam aktivistk in aktivistov. Njuna pogumna javna dejanja, pisanja in povezanost abolicionizma z zahtevami po enakosti spolov ostajajo pomemben del ameriške zgodovine socialnih gibanj.

Zaključek: Sarah in Angelina Grimké sta s svojim osebnim pričevanjem, javnimi nastopi in napisi postavili temelje za povezovanje boja proti suženjstvu z zahtevami po ženskih pravicah. Kljub hudim kritikam in nasprotovanjem sta vztrajali pri načelu enakosti in s tem trajno vplivali na potek družbenih gibanj v ZDA.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo sta bili sestri Grimké?

V: Kaj sta sestri Grimke storili, da bi pomagali spremeniti družbo?

V: Kaj je Sarah napisala leta 1838?

V: Koliko let je bila Sara stara, ko je poskušala voliti?

V: Kam so ljudje prihajali poslušat njihove govore?

V: Kaj se je zgodilo po njunih govorih?

Išči po črki