Hans Geiger — nemški fizik, soustvarjalec Geigerjeve cevi in odkritelj jedra
Hans Geiger — nemški fizik, soizumitelj Geigerjeve cevi in sougotovitelj odkritja atomskega jedra; življenje, ključni eksperimenti in trajen vpliv na jedrsko fiziko.
Johannes Wilhelm "Hans" Geiger (30. september 1882 – 24. september 1945) je bil nemški fizik, najbolj poznan po soizumu detekcijske komponente Geigerjevega števca in po Geiger–Marsdenovem poskusu, s katerim je bila odkrita obstoj atomske jedra. Rodil se je v Neustadt an der Haardt (danes del mesta Neustadt an der Weinstraße). Bil je eden od petih otrok indologa Wilhelma Ludwiga Geigerja, profesorja na univerzi v Erlangenu.
Izobraževanje in akademska pot
Geiger je leta 1902 vpisal študij fizike in matematike na Univerzi v Erlangenu, kjer je leta 1906 tudi doktoriral. Po doktoratu je leta 1907 odšel v laboratorij Ernesta Rutherforda na univerzo v Manchestru, kjer je sodeloval pri raziskavah ionizirajočega sevanja in razprševanja α-delcev.
- Leta 1909 je skupaj z Ernestom Marsdenom izvedel znani Geiger–Marsdenov poskus (»poskus z zlato folijo«), ki je razkril, da je v atomu majhno, gosto in pozitivno nabito jedro.
- Leta 1911 sta Geiger in John Mitchell Nuttall formulirala Geiger–Nuttallov zakon, ki povezuje hitrost alfa-razpada s spektrom energij izsevanih α-delcev in je pomemben za razumevanje radioaktivnega razpada.
- Leta 1928 sta Hans Geiger in njegov študent Walther Müller razvila praktično in robustno različico detektorja, znano kot Geiger–Müllerjeva cev, ki je omogočila široko uporabo števcev za merjenje ionizirajočega sevanja.
Delovno mesto in vodenje
Po vrnitvi iz Manchestra je Geiger leta 1912 prevzel vodilne naloge v nemških inštitucijah; bil je med drugim vodja oddelka na Fizikalno-tehničnem reichsanstaltu v Berlinu. Kasneje je prihajal na univerzitetne položaje: 1925 je postal profesor v Kielu, 1929 v Tübingenu in od leta 1936 spet v Berlinu.
Znanstvene metode in pomen odkritij
Geigerjev prispevek ni omejen le na izum merilnih naprav. Pokazal je, kako z natančnim študijem razprševanja delcev razkriti notranjo strukturo atomov. Geigerjeva in Geiger–Müllerjeva cev delujeta na principu ionizacije plina v cevi: padec napetosti ob ionizaciji povzroči električni impulz, ki ga števec prepozna in prešteje kot dogodke sevanja. To je omogočilo natančna merjenja radioaktivnosti, študije sevanja in razvoj jedrske fizike.
Nazadnje obdobje, vloga med vojno in osebno življenje
Geiger je bil član nemškega projekta za preučevanje urana (znanega kot »Uranverein« ali Uranov klub), raziskave pa so potekale v kontekstu časa in političnih razmer v Nemčiji. Njegova politična stališča so ostala v javnosti precej nejasna; ni javno izrazil ostrega nasprotovanja nacističnemu režimu. Obstajajo različna poročila o njegovem ravnanju do judovskih kolegov — nekateri viri navajajo primere pomoči, drugi pa tudi zavračanja ali sodelovanja z režimom v strokovnem okolju. Zaradi zapletenih okoliščin takratnega obdobja je njegova vloga interpretirana različno.
Geiger je umrl v Potsdamu 24. septembra 1945, le nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne v Evropi.
Osebno in zapuščina
Hans Geiger je imel štiri mlajše sorojence — tri sestre in enega brata. Njegov brat Rudolf Geiger je bil znan meteorolog in klimatolog, ki je pomembno prispeval k znanosti o podnebju. Geigerjeva zapuščina je predvsem v instrumentaciji in eksperimentalnih metodah: Geigerjev števec in Geiger–Müllerjeva cev sta postala osnovna orodja v radiometriji, jedrski fiziki, medicinski diagnostiki in se še vedno uporabljata za meritve ionizirajočega sevanja.
Geigerovo delo je vplivalo tudi na nadaljnji razvoj jedrskih znanosti in opreme za detekcijo delcev; njegovo ime nosijo osnovne enote in naprave v fiziki sevanja, njegova odkritja pa so temeljila za razumevanje strukture atoma in narave radioaktivnega razpada.

Geiger (l.) z Ernestom Rutherfordom okoli leta 1905
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Hans Geiger?
O: Hans Geiger je bil nemški fizik, ki je najbolj znan kot soizumitelj detektorske komponente Geigerjevega števca in po poskusu Geiger-Marsden, s katerim je odkril atomsko jedro.
V: Kje se je rodil?
O: Rodil se je v kraju Neustadt an der Haardt v Nemčiji.
V: Kaj je študiral na univerzi?
O: Študiral je fiziko in matematiko na univerzi v Erlangenu in leta 1906 doktoriral.
V: S kom je sodeloval?
O: Sodeloval je z Ernestom Rutherfordom na Univerzi v Manchestru, Ernestom Marsdenom, Johnom Mitchellom Nuttallom, Jamesom Chadwickom in Waltherjem Müllerjem.
V: Kateri znani poskus sta izvedla skupaj?
O: Izvedla sta slavni Geiger-Marsdenov poskus, imenovan "poskus z zlato folijo".
V: Kateri zakon sta odkrila skupaj?
O: Odkrila sta zakon (ali pravilo) Geiger-Nuttall.
V: Koliko sorojencev je imel?
O: Imel je štiri brate in sestre - tri sestre in enega brata, ki so bili vsi mlajši od njega.
Iskati