Hatikvah - himna Izraela: zgodovina, besedilo in pomen
Hatikva (tudi v prevodu Hatikva ali brez samoglasnikov H-t-k-v hebrejsko: התקוה, "Upanje") je izraelska državna himna. Pesem govori o približno 2.000-letnem upanju judovskega ljudstva, da se vrne v svojo domovino Izrael. Besedilo je izvorno del devetstavčne pesmi z naslovom תקותנו (Tikvatenu) ali "Naše upanje", ki jo je napisal Naftali Imber. "Hatikvah" uporablja le prvo kitico in refren Imberjeve pesmi; zadnja vrstica refrena je bila med priredbami nekoliko spremenjena, besede pa so bile uglasbene. Glasbeno priredbo je prispeval Samuel Cohen — pogosto kot pripisujejo, navdih za melodijo je prišel iz stare ljudske pesmi iz vzhodne Evrope — in pesem je uglasbena v molovski tonaliteti, kar daje himni melanholičen, a hkrati odločen in upajoč značaj.
Zgodovina in uporaba
Pesem se je pojavila v času zgodnjih sionističnih gibanj konec 19. stoletja in je hitro postala simbol narodne želje po vrnitvi v obljubljeno deželo. V času zedinjevanja judovske skupnosti (Jishuv) v Palestini je "Hatikvah" nastopila kot de facto himna na javnih prireditvah in srečanjih sionistov. Ob razglasitvi države Izrael leta 1948 je pesem že veljala za osrednji simbol narodnega obujanja in identitete; kasneje se je utrdila kot nacionalni simbol, čeprav so se skozi čas pojavljale tudi razprave o njeni formalni pravni ureditvi in o tem, kako pesem zastopa raznolikost sodobnega izraelskega prebivalstva.
Avtor besedila in melodije
Naftali Imber je napisal izvirno pesem, iz katere izhaja današnja himna. Imberjeva pesem je bila daljša, z več kiticami; le ena kitica z refrenom je postala osrednji del himne. Samuel Cohen je pesem uglasbil in pri tem uporabil motiv, ki ga je prilagodil iz tradicionalne ljudske melodije iz regije vzhodne Evrope. Glasbeni izbor v molu daje himni posebno čustveno barvo — pogosto ga zaznajo kot hrepeneč in žalostno-upajoč, kar odraža temo dolgoletnega hrepenenja in pričakovanja.
Besedilo in pomen
Glavni motiv himne je upanje: upanje, da bo judovski narod, kljub dolgoletni preteklosti preganjanja in razseljenosti, ponovno zadobil svojo državo in svobodo. Besedilo govori o globoki čustveni vezanosti na domovino, o hrepenenju po vrnitvi "kraljevstvu starih dni" ter o veri, da bo žalost spremenjena v veselje. Zaradi te vsebine je "Hatikvah" močan simbol kolektivnega spomina in kulturne identitete.
Spremembe, razprave in pomen danes
- Hitim je bil večkrat predmet razprav, ker nekateri menijo, da izrazito izraža judovsko narodnostno identiteto in zato ne vključuje vseh državljanov Izraela enako (na primer arabskih državljanov Izraela). To je vodilo do javnih debat o morebitnih alternativah ali dopolnitvah simbolom države.
- Kljub temu pa ostaja "Hatikvah" pri večini prebivalcev in pri judovski diaspori močan simbol zgodovinskega boja in upanja.
- Himna se uporablja ob državnih slovesnostih, športnih dogodkih, državniških obiskih in ob spominskih prireditvah; spremlja tudi izraelske kulturne in izobraževalne dogodke po vsem svetu.
Besedilo (izvirna kitica in prevod)
Izvirna hebrejska prva kitica in refren (transliteracija in prevod v slovenščino):
Hebrejsko (izsek):
כֹּל עוֹד בַּלֵּבָב פְּנִימָה
נֶפֶשׁ יְהוּדִי הוֹמִיָּה
וּלְפַאֲתֵי מִזְרָח קַדִּימָה
עַיִן לְצִיּוֹן צוֹפִיָּה
Slovenski prevod (po smislu):
Dokler v srcu, ki je v notranjosti,
živi judovska duša
in pogleda navzgor proti vzhodu,
se oko upravičeno obrača k Sionu.
Refren (poimenovan "Hatikvah" — Upanje) izraža upanje, da bomo nekoč svobodno stali v naši deželi; približen prevod poudarja odločnost ohranjanja upanja kljub dolgoletni preizkušnji.
Zaključek
"Hatikvah" ni le državna himna v formalnem smislu, ampak kulturni in čustveni simbol, ki povezuje zgodovino, vero in identiteto mnogih Judov po svetu. Njena melanholična molska melodija v kombinaciji z jasno izraženim upanjem po vrnitvi ustvarja močan kontrast med žalostjo preteklosti in optimizmom za prihodnost.
Besedila
התקוה
כל עוד בלבב פנימה
נפש יהודי הומיה,
ולפאתי מזרח קדימה
עין לציון צופיה -
עוד לא אבדה תקותנו,
התקוה בת שנות אלפים,
להיות עם חופשי בארצנו
ארץ ציון וירושלים.
HATIKVAKol
ʻod balevav penimahNefesh Yehudi HomiyahUlfa
'atey Mizrakh KadimahʻAyin
letzion Tzofiyah
ʻOd lo avdah tikvatenuHatikvah
bat shnot alpayimLihyot
am chofshi be'artzenuEretz
Tziyon v'Yerushalayim
Dobesedni prevod
Dokler v srcu, v notranjosti, judovska duša še vedno hrepeni, in dokler
naprej, proti vzhodu,
oko še vedno gleda proti Sionu;
naše upanje še ni izgubljeno,
upanje dveh tisočletij, da
bomo svoboden narod v naši deželi,
deželi Siona in Jeruzalema.
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje izraelska himna?
O: Državna himna Izraela je "Hatikvah".
V: Kdo je napisal izvirno pesem, na kateri temelji "Hatikvah"?
O: Izvirna pesem, na kateri temelji "Hatikvah", se imenuje תקותנו (Tikvatenu) in jo je napisal Naftali Imber.
V: Kakšno je besedilo pesmi "Hatikvah"?
O: Besedilo pesmi "Hatikvah" govori o 2000-letnem upanju judovskega ljudstva, da se vrne v svojo domovino Izrael. V pesmi sta uporabljena le prvi verz in refren iz Imberjeve pesmi, z majhno spremembo v zadnji vrstici refrena.
V: Kje je Samuel Cohen našel glasbo za Hatikvo?
O: Samuel Cohen si je nekega dne brundal staro ljudsko pesem, ki mu je bila navdih za ustvarjanje glasbe za "Hatikvah".
V: Zakaj je nenavadno, da je državna himna v molovski tonaliteti?
O: Nenavadno je, da je državna himna v molovski tonaliteti, ker zveni žalostno, vendar v tem primeru odraža upanje Judov, da se bo njihova žalost sčasoma spremenila v veselje.
V: Kako dolgo že obstaja judovsko upanje?
O: Judje upajo že 2000 let.
