Skok v višino: pravila, tehnike (Fosburyjev skok) in svetovni rekordi

Skok v višino: spoznajte pravila, tehnike vključno s Fosburyjevim skokom, zgodovino in svetovnimi rekordi — vse, kar morate vedeti za atletski uspeh.

Skok v višino je atletska disciplina. Atleti brez uporabe pripomočkov skačejo čez vodoravno letvico, ki je postavljena na izmerjeni višini. Skok v višino se je začel izvajati v Angliji v 19. stoletju. Leta 1896 je postal olimpijski šport za moške, leta 1928 pa za ženske. Pravila, ki so bila sprejeta leta 1865, so v veliki meri ohranila osnovne elemente še danes. Tako ima vsak atlet na vsaki višini običajno do tri poskuse; if an athlete has three consecutive neuspešnih poskusov (ne glede na to, če je preskočil ali preskočil višino vmes), je iz tekmovanja izločen. Atleti se lahko dotaknejo letvice, vendar je ne smejo podreti. V primeru izenačenja se uporabijo pravila "countback" (manjše število neuspehov na trenutnih in predhodnih višinah odloči zmagovalca); če je še vedno izenačeno za prvo mesto, se lahko izvede jump-off ali pa se zmaga deli, odvisno od pravil tekmovanja.

Oprema in polje skoka

Skakalno področje sestavlja tekaška steza (runway), odrivna deska, kovinski ali steklo-fiber (fiberglass) prečka (letvica) ter dvignjena stojala (uprights). Zadnji del je velika mehka blazina za doskok, ki zagotavlja varen pristanek. Steza je običajno izdelana iz sintetičnega materiala, dolžina pristajalne steze za tekaški del znaša pogosto med približno 10 in 15 metri, čeprav se lahko prilagodi glede na stadion in tekmovalca. Oprema mora ustrezati pravilom tekmovanj (teža in materiali letvice, višina stojal, itd.).

Tehnike skoka

• Škarje (scissors) – najstarejša tehnika, tekač prečka letvico pokončno, nogi krožita kot pri škarjah. Uporabna pri začetnikih in v nižjih višinah.
• Western roll – tekmovalec prečka letvico z obrazom obrnjeno proti letvici (delno ležeče), z rotacijo trupa; bila je pogosta v prvi polovici 20. stoletja.
• Straddle – naprednejša tehnika, pri kateri tekmovalec prečka letvico skoraj z obračanim trupom navzdol, ena noga gre prva; to je bila prevladujoča tehnika do poznih 1960-ih.
• Fosburyjev "flop" (Fosburyjev skok) – tehnika, ki jo je razvil Dick Fosbury in jo je prvič široko pokazal na olimpijskih igrah 1968, kjer je osvojil zlato. Tekmovalec naredi ukrivljen pristop (C-oblika), odrine s spodnjo nogo in prečka letvico s hrbtom navzdol, pri čemer trup močno zaoblí (arc), glava in boki gredo čez letvico prvi. Glavna prednost tega pristopa je, da je center mase telesa med preletom lahko pod samo letvico, kar omogoča učinkovitejše premagovanje višine.

Faze pravilnega skoka

• Pristop: kratek ukrivljen tekaški del, ki omogoča rotacijo trupa pri odrivu.
• Penultimaten korak: skrajša se in znižuje, da pripravi telo za vertikalni odriv.
• Odriv: eksploziven poševni odriv s prečno komponento hitrosti, pomemben je kot in moč odrivne noge.
• Prelet: pravilno pozicioniranje trupa in nog (pri flop tehniki močno zaobljenje trupa).
• Doskok: varna uporaba blazine in pravilna tehnika pristanka, da se zmanjša tveganje poškodb.

Pravila tekmovanja in taktika

Tekmovanje se običajno začne pri dogovorjeni začetni višini; atleti lahko izberejo, da določeno višino preskočijo (pass). Če tekmovalec izpusti poskus na eni višini, ima še vedno na voljo poskuse na naslednjih višinah, dokler ne nabere treh zaporednih neuspehov. Strategija vključuje pametno upravljanje poskusov (kdaj preskočiti višino, kdaj varčevati poskuse), saj lahko številnišna neuspehov na nižjih višinah vpliva na odločanje prek countback-a.

Svetovni rekordi

Ženski svetovni rekord: Stefka Kostadinova — 2,09 m, postavljeno leta 1987.
Moški svetovni rekord: Javier Sotomayor — 2,45 m, postavljeno leta 1993.

Trening, biomehanika in varnost

Trening vključuje razvoj hitrosti teka, eksplozivnosti v nogah, gibljivosti v hrbtu in boku ter tehnične ponovitve pristopa in odriva. Biomehansko pomembni elementi so optimalna hitrost pri pristopu, kot odriva, koordinacija zadnjih dveh korakov in sposobnost zaobljenja trupa med preletom. Najpogostejše poškodbe so poškodbe Ahilove tetive, kolen, gležnjev in mišične nategne; pravilna tehnika, sprotna vadba moči ter ustrezno ogrevanje in rahljanje zmanjšujejo tveganje za poškodbe. Varno tekmovanje zahteva ustrezno velik in mehak doskočni blok ter redno preverjanje stanja opreme (letvica, stojala, površine).

Zaključek

Skok v višino je kombinacija hitrosti, moči, tehnike in taktike. Različne zgodovinske tehnike so pripeljale do razvoja sodobnega Fosburyjevega flopa, ki je danes prevladujoč zaradi svoje učinkovitosti. Poznavanje pravil, opreme in pravilnega treninga je ključno za uspeh in varnost v tej disciplini.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je skok v višino?

V: Kdaj se je skok v višino prvič izvajal v Angliji?

V: Kdaj je skok v višino postal olimpijski šport?

V: Kakšna so pravila skoka v višino?

V: Kdo ima ženski svetovni rekord v skoku v višino?

V: Kaj je Fosburyjev skok s palico?

V: Kaj je škarjasti odriv?

Išči po črki