V hinduizmu je veliko različnih verovanj o bogovih in boginjah. V mnogih tradicijah obstaja predstava o vrhovni božanski entiteti, pogosto razumljeni kot stvarnik ali vir vsega bitja. Ta entiteta je v mitskem okviru tista, ki naj bi ustvarila vesolje in dajala življenje ter urejala njegovo delovanje. Hkrati se v hindujski praksi častijo številne oblike in manifestacije božanstva: glede na tradicijo se častijo različne oblike (avatarji) vrhovnega boga, pa tudi številni drugi bogovi kot njegovi pomočniki ali vidni izrazi božanske moči. Bogovi so v hindujski ikonografiji pogosto predstavljeni v človeški ali delno človeški in delno živalski podobi; včasih so upodobljeni tudi kot simbolične ali nežive oblike, na primer rastline. Hindujski bogovi so po pomenih in zmožnostih razumljeni kot zelo napredna duhovna bitja, ki delujejo na različnih ravneh stvarstva.
V hindujski kozmologiji imajo nekateri bogovi poseben položaj. Tri božanstva, povezana s ciklom stvarjenja, ohranjanja in razgradnje, so pogosto izpostavljena kot središče te razdelitve in se imenujejo bhagvani. Devsi se običajno nanaša na moške bogove, medtem ko se boginje imenujejo Devi. Druga imena, kot so Išvara, Bhagavan, Bhagvati in Daiva, se prav tako uporabljajo za označevanje božanskih osebnosti v različnih tekstih in narečjih. Najpogosteje omenjena trojica v popularni predstavi sta Višnu, Šiva in Brahma, medtem ko so kot glavne boginje pogosto navajane Lakšmi, Parvati in Sarasvati. V splošnem mnogi hindujci vidijo Brahmo kot ustvarjalca, Višnuja kot ohranjevalca in Šivo (Mahešvarja) kot uničevalca ali preobraževalca.
Višnu
Višnu je v mnogih tradicijah čaščen kot varuh in ohranjevalec vesolja. Njegova vloga je zaščititi red (dharma) in popravljati neravnovesja z vstopom v svet prek avatarjev — najbolj znana sta avatarja Rama in Krišna. Višnu je pogosto upodobljen z modro poltjo, štirimi rokami in simboli, kot so količnik (šanka), disk (čakra), palica (gada) in lotos. Njegova spremljevalka je boginja Lakšmi, boginja blaginje, sreče in uspeha. Vaišnavizem (tradicija, ki se osredotoča na Višnuja) ima bogato literaturo, častitvene obrede in velike verske skupnosti v Indiji in širše.
Šiva
Šiva je kompleksna božanska figura, pogosto razumljen kot uničevalec, a hkrati tudi preoblikovalec in tisti, ki omogoča novo ustvarjanje skozi razgradnjo starega. Šivo prikazujejo v različni ikonografiji: kot asketa, kot plesalca (Nataraja), kot gospod s trokrakom in včasih s kačo okoli vratu. Njegova soproga je običajno Parvati, mati in polna božanska sila (v mnogih tradicijah identificirana s Šakto). Šivi so posvečeni številni tempeljčki, obredi asketskih praks in tantričnih tradicij. Šivizem (šivaizem) velja za eno izmed glavnih hinduističnih smeri.
Brahma
Brahma je v klasični razdelitvi tisti, ki ustvarja — pomeni izvor oblik in struktur. Kljub pomembni vlogi v kozmologiji je javno čaščenje Brahme manj razširjeno kot čaščenje Višnuja ali Šive; temu so zgodovinske, mitološke in ritualne razlage. Brahma je pogosto upodobljen s štirimi obrazi, ki predstavljajo štiri Vede, in s knjigami oziroma modrostjo kot njegovimi atributi. V nekaterih tradicijah njegova funkcija izhaja iz abstraktnejših filozofskih razlag o tem, kako se manifestira ustvarjanje.
Vloge, simbolika in praksa
V hindujstvu niso vloge bogov vedno povsem ločene: ena božanska oseba lahko opravlja različne funkcije, bogovi se pojavljajo kot različni avatarji, boginje prevzemajo aktivno vlogo moči (Šakte) in v mnogih regijah ter skupnostih prevladuje ena od škol čaščenja (npr. vaišnavizem, šivaizem, šaktizem). Hindujska religija poudarja heterogenost in lokalne različice čaščenja; pri tem ima pomembno mesto tudi filozofija cikličnega časa, samsara (krog ponovnih rojstev) ter cilj osvoboditve (mokša).
Na ravni vsakodnevne pobožnosti se božanstva častijo skozi puje (obrede), molitve, recitacije svetih besedil in festivale, pri čemer so posamezne ikonografije in simboli vodila za osebno in skupnostno duhovno prakso. Razumevanje Višnuja, Šive in Brahme tako ponuja le del širše slike o bogastvu hindujske duhovnosti in njenih mnogoterih izrazih.
