Ishi v dveh svetovih je biografija Ishija, zadnjega znanega pripadnika indijanskega ljudstva Yahi. Knjigo je napisala Theodora Kroeber. Izšla je leta 1961 in je bila prevedena v devet jezikov. Delo je postalo priljubljeno tako pri strokovni kot pri širši javnosti zaradi svoje dostopne pripovedi, ki združuje etnografske podatke z življenjsko zgodbo posameznika.
Kdo je bil Ishi
Ishija so leta 1911 našli samega in stradajočega v okolici mesta Oroville v Kaliforniji. Bil je preostanek male skupine Yahi — podskupine jezikovne skupine Yana — katere prebivalstvo je bilo v 19. stoletju skoraj povsem iztrebljeno v času naseljevanja Evropejcev in zlatarske mrzlice. Ishi ni imel osebnega imena, ki bi ga razkril belcem; ime Ishi je beseda v njegovi jezikovni skupini, ki pomeni "moški" ali "človek", in so mu ga dali ljudje v muzeju.
Življenje v muzeju in delo z antropologi
Po odkritju sta ga antropologa Alfred Louis Kroeber in Thomas Waterman odpeljala v Antropološki muzej v San Franciscu. Tam je živel zadnja leta svojega življenja in deloval kot živi vir informacij o jeziku, kulturi in obrti Yahi. Ishi je muzealcem ter drugim raziskovalcem demonstriral izdelavo orožja in orodij, lovske tehnike in pripovedoval pesmi, zgodbe ter prigode, ki so pomembno obogatili poznavanje izginjajoče kulture.
Smrt in kasnejši odzivi
Ishi je umrl leta 1916. Uradni vzrok je bila tuberkuloza. Njegova smrt in način, kako so ga študirali ter kako so ravnali z njegovimi posmrtni ostanki, sta kasneje sprožila javno razpravo o etiki antropološkega raziskovanja, pravicah domorodnih ljudstev in praksi hranjenja ali izpostavljanja človeških ostankov v muzejih. V poznejših desetletjih so bile sprožene pobude za spoštljivo obravnavo in repatriacijo ostankov domorodnih prebivalcev.
Knjiga Theodore Kroeber in njen pomen
Theodora Kroeber, ki se je poročila z Alfredom Kroeberjem leta 1926, Ishija osebno ni spoznala; ko se je odločila napisati njegovo biografijo, je temeljila na arhivskih gradivih, zapiskih in pogovorih z ljudmi, ki so Ishija poznali. V knjigi združuje etnografske dejavnike in življenjsko zgodbo v jasno, spoštljivo ter literarno obliko. Delo je pomembno prispevalo k širšemu razumevanju usod domorodnih ljudstev Zahodne obale Severne Amerike ter k razmisleku o kulturnem izginjanju, zgodovinski krivici in človečnosti posameznika, ki je postal simbol teh procesov.
Kratke ugotovitve
- Ishi je pogosto citiran kot "zadnji znani Yahi" in kot ena najbolj znanih posameznih zgodb o stiku med domorodnimi kulturami in zahodnoznanstvenimi institucijami.
- Theodora Kroeber je s knjigo naredila zgodbo dostopno širšemu občinstvu ter hkrati ohranila dokumentarne vire za nadaljnje raziskave.
- Pričujoča zgodba je tudi opomin na pomembnost etičnega ravnanja v antropologiji in na potrebo po spoštovanju pravic ter izročil domorodnih skupnosti.
