Ishi: zadnji znani Yahi — biografija Theodora Kroeber (1961)
Ishi: zadnji Yahi — biografija Theodora Kroeber (1961). Ganljiva, poglobljena pripoved o Ishiju, kulturnem šoku, trpljenju in srečanju dveh svetov v Kaliforniji (1911–1916).
Ishi v dveh svetovih je biografija Ishija, zadnjega znanega pripadnika indijanskega ljudstva Yahi. Knjigo je napisala Theodora Kroeber. Izšla je leta 1961 in je bila prevedena v devet jezikov. Delo je postalo priljubljeno tako pri strokovni kot pri širši javnosti zaradi svoje dostopne pripovedi, ki združuje etnografske podatke z življenjsko zgodbo posameznika.
Kdo je bil Ishi
Ishija so leta 1911 našli samega in stradajočega v okolici mesta Oroville v Kaliforniji. Bil je preostanek male skupine Yahi — podskupine jezikovne skupine Yana — katere prebivalstvo je bilo v 19. stoletju skoraj povsem iztrebljeno v času naseljevanja Evropejcev in zlatarske mrzlice. Ishi ni imel osebnega imena, ki bi ga razkril belcem; ime Ishi je beseda v njegovi jezikovni skupini, ki pomeni "moški" ali "človek", in so mu ga dali ljudje v muzeju.
Življenje v muzeju in delo z antropologi
Po odkritju sta ga antropologa Alfred Louis Kroeber in Thomas Waterman odpeljala v Antropološki muzej v San Franciscu. Tam je živel zadnja leta svojega življenja in deloval kot živi vir informacij o jeziku, kulturi in obrti Yahi. Ishi je muzealcem ter drugim raziskovalcem demonstriral izdelavo orožja in orodij, lovske tehnike in pripovedoval pesmi, zgodbe ter prigode, ki so pomembno obogatili poznavanje izginjajoče kulture.
Smrt in kasnejši odzivi
Ishi je umrl leta 1916. Uradni vzrok je bila tuberkuloza. Njegova smrt in način, kako so ga študirali ter kako so ravnali z njegovimi posmrtni ostanki, sta kasneje sprožila javno razpravo o etiki antropološkega raziskovanja, pravicah domorodnih ljudstev in praksi hranjenja ali izpostavljanja človeških ostankov v muzejih. V poznejših desetletjih so bile sprožene pobude za spoštljivo obravnavo in repatriacijo ostankov domorodnih prebivalcev.
Knjiga Theodore Kroeber in njen pomen
Theodora Kroeber, ki se je poročila z Alfredom Kroeberjem leta 1926, Ishija osebno ni spoznala; ko se je odločila napisati njegovo biografijo, je temeljila na arhivskih gradivih, zapiskih in pogovorih z ljudmi, ki so Ishija poznali. V knjigi združuje etnografske dejavnike in življenjsko zgodbo v jasno, spoštljivo ter literarno obliko. Delo je pomembno prispevalo k širšemu razumevanju usod domorodnih ljudstev Zahodne obale Severne Amerike ter k razmisleku o kulturnem izginjanju, zgodovinski krivici in človečnosti posameznika, ki je postal simbol teh procesov.
Kratke ugotovitve
- Ishi je pogosto citiran kot "zadnji znani Yahi" in kot ena najbolj znanih posameznih zgodb o stiku med domorodnimi kulturami in zahodnoznanstvenimi institucijami.
- Theodora Kroeber je s knjigo naredila zgodbo dostopno širšemu občinstvu ter hkrati ohranila dokumentarne vire za nadaljnje raziskave.
- Pričujoča zgodba je tudi opomin na pomembnost etičnega ravnanja v antropologiji in na potrebo po spoštovanju pravic ter izročil domorodnih skupnosti.
Ishi, tema knjige Ishi v dveh svetovih
Fotografija Alfreda Kroeberja in Ishija iz leta 1911
Povzetek
Knjiga ima dva dela. Prvi del se imenuje "Ishi the Yahi". Govori o zgodovini in kulturi ljudstva Yahi. Drugi del se imenuje "Gospod Ishi". Govori o njegovem življenju v muzeju.
Prvi del se začne z zgodovino Kalifornije pred evropsko kolonizacijo. Kroeber piše, da so nekoč Yahiji, čeprav jih je bilo malo, zasedali velik del doline Sacramento. Druga, številčnejša indijanska ljudstva so Yahije verjetno izrinila v gore. V prvem delu opisuje tudi jezik Yahijev in pokrajino, kjer so živeli v bližini gore Lassen.
Več poglavij v prvem delu govori o uničenju Yahijev s strani belih naseljencev. Drugi del knjige se začne z zgodovino muzeja v San Franciscu, kamor je bil Ishi odpeljan. V njem je opisano tudi, kako je dobil ime Ishi. V muzeju so Alfred Kroeber in drugi organizirali tedenske javne predstavitve. Ishi je običajno prikazoval napenjanje loka ali pa prirejanje ognja z gasilsko vajo. Na koncu so morali Ishijevi prijatelji poskrbeti, da je Ishi delal kot hišnik, tako da ga je univerza plačevala za preživljanje. Poleg Kroeberja, Watermana in Popeja se je Ishi spoprijateljil tudi z drugimi indijanskimi prijatelji antropologov, kot je bil Juan Dolores, Indijanec Tohono O'odham. Ishi je v muzeju veliko časa preživel z izdelovanjem orodja in orožja. S prijatelji je hodil tudi na lov. Zadnje poglavje knjige govori o tem, da je Ishi konec leta 1914 zbolel za tuberkulozo in kmalu zatem umrl.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal knjigo Ishi in Two Worlds?
O: Theodora Kroeber je napisala knjigo Ishi in Two Worlds.
V: Kdaj je bil Ishi in Two Worlds objavljen?
O: Ishi in Two Worlds je bil objavljen leta 1961.
V: V koliko jezikov je bil Ishi in Two Worlds preveden?
O: Ishi in Two Worlds je bil preveden v devet jezikov.
V: Kako je bil Ishi odkrit?
O: Ishija so leta 1911 odkrili samega in stradajočega blizu Orovilla v Kaliforniji.
V: Kdo je Ishija odpeljal v Antropološki muzej v San Franciscu?
O: Antropologa Alfred Louis Kroeber in Thomas Waterman sta Ishija odpeljala v Antropološki muzej v San Franciscu.
V: Kdaj je Ishi umrl?
O: Ishi je umrl leta 1916.
V: Zakaj se je Theodora Kroeber odločila napisati Ishijevo biografijo?
O: Theodora Kroeber, ki se je leta 1926 poročila z Alfredom Kroeberjem, se je odločila napisati biografijo Ishija, čeprav ga ni nikoli srečala.
Iskati