Ishi: zadnji znani Yahi — življenje, zgodovina in pomen
Ishi (ok. 1861 – 25. marec 1916) je bil zadnji znani pripadnik indijanskega ljudstva Yahi, podskupine jezika in ljudstva Yana iz Kalifornije v Združenih državah Amerike. Preostali Yahi in številni pripadniki širšega ljudstva Yana so bili v 19. stoletju žrtve nasilja in izumrtja v kontekstu t. i. kalifornijskega genocida. Ishi je večino svojega življenja preživel v skorajšnji popolni izolaciji od ameriške naselbinske družbe; šele okoli leta 1911, ko je bil star približno 50 let, je stopil v stik z belim prebivalstvom v bližini vznožja Lassen Peaka v severni Kaliforniji.
Ime in pomen
Ishi v jeziku Yana pomeni "moški". Ime mu je dal antropolog Alfred Kroeber, ker je v tradiciji Yahijev veljalo, da si ime ne izgovori sam, ampak ga predstavi drug član skupine. Ko so ga vprašali po imenu, je odgovoril, da ga nima, ker ni bilo nikogar, ki bi mu ga dal—od tod vzeto posvojeno ime Ishi.
Zgodnje življenje in izguba skupine
O njegovem otroštvu in življenju pred odkritjem je znanega malo. Yahi so živeli v gorah in gozdovih severne Kalifornije; njihovo preživetje so ogrozile bolezni, priseljevanje, izseljevanje in nasilni spopadi s priseljenci v obdobju zlobiše in širjenja naselij. Mnogi člani njegovih družin in širše skupnosti so bili ubiti ali razpršeni, zato je Ishi preživel dolgo obdobje samote ali v majhnih, skritih skupinah, kar je razložilo njegovo odsotnost iz stikov z okoljem do leta 1911.
Odkritje in srečanje z antropologi
Po prihodu v naseljeno območje je Ishi pritegnil pozornost lokalnih prebivalcev in oblastnikov. Antropologi z Univerze v Kaliforniji, Berkeley so ga sprejeli, preučevali in mu poskušali zagotoviti bivališče ter osnovno premoščanje v sodobno okolje. Vplivni raziskovalci, med njimi Alfred Kroeber, so dokumentirali njegove zgodbe, glasbo, jezik in veščine. Ishi je bil zaradi svoje edinstvene zgodbe dojet kot dragocen vir neposrednih informacij o izginjajoči kulturi Yahi.
Življenje v San Franciscu in delo
Po prihodu v širšo skupnost so ga na univerzi zaposlili kot hišnika oziroma v drugih pomožnih vlogah; veliko časa je preživel v objektih, povezanih z univerzo, pogosto v območju San Francisca, kjer so ga skrbniki nastanili in mu nudili hrano ter zdravstveno oskrbo. Med preostalimi petimi leti življenja je sodeloval z raziskovalci in meščani, ki so mu omogočali varnejše bivanje v okolju, ki je bilo zanj tuje. Zdravnik Saxton T. Pope, med drugimi, je postal njegov prijatelj in učenec lokostrelstva, kar je kasneje vplivalo tudi na priljubljene literature o lokostrelstvu.
Prispevki znanosti in kulture
- Jezik in pravljice: Ishi je razkril fragmente jezika Yana in pripovedoval zgodbe, pesmi ter kulturne razlage, ki so jih antropologi dokumentirali.
- Tehnike in znanje: Demonstriral je tradicionalne spretnosti, kot so izdelava orodja iz kamna, izdelava lokov in puščic, osnove nabojev ter druge preživetvene tehnike in rokodelske veščine.
- Viri o Ishi: Njegovo življenje in izkušnje so bile opisane v številnih člankih, filmih in knjigah. Med najbolj znanimi je biografija Ishi in Two Worlds, ki jo je leta 1961 izdala Theodora Kroeber, žena Alfreda Kroeberja, in ki je oblikovala široko javno podobo Ishe.
Smrt, etične polemike in dedščina
Ishi je umrl 25. marca 1916 (uradno diagnoza je bila tuberkuloza). Po njegovi smrti so raziskovalci ter institucije odvzeli določene dele njegovih ostankov za znanstvene študije, kar je pozneje sprožilo etične debate o ravnanju z ostanki in o spoštovanju želja umrlih in njihovih skupnosti. V kasnejših letih so predstavniki avtohtonih skupnosti in etični standardi zahtevali večje spoštovanje in vrnitev človeških ostankov ter kulturnih predmetov.
Pomen in spomin
Ishi ostaja simbol tragičnih posledic kolonizacije in nasilja nad avtohtonimi ljudstvi v ZDA, pa tudi vir znanja o izginjajočih kulturah. Njegovo življenje nas opominja na pomembnost varovanja pravic in dostojanstva posameznikov ter skupnosti, pa tudi na vrednost dokumentiranja jezikov in znanja pred njihovim izumrtjem. Njegova zgodba je bila izhodišče za številne razprave o antropologiji, etiki raziskav, repatriaciji in o tem, kako zgodovino interpretiramo in ohranjamo.
Opomba: Zaradi omejenega obsega članka so podrobnejše zgodbe, imena posameznikov in kasnejši dogodki (vključno s prizadevanji za vrnitev ostankov) le povzetek — tema je predmet obsežne literature in raziskav.
Biografija
Zgodnje življenje
|
| V tem delu je treba povečati zanesljivost. |
Leta 1865 so bili Ishi in njegova družina napadeni v pokolu v Three Knolls, v katerem je bilo ubitih 40 pripadnikov plemena. Čeprav je 33 Yahijev preživelo in pobegnilo, so živinorejci pobili približno polovico preživelih. Zadnji preživeli, vključno z Ishijem in njegovo družino, so se naslednjih 44 let skrivali. Njihovo pleme naj bi izumrlo. Pred kalifornijsko zlato mrzlico v letih 1848-1855 je bilo v Kaliforniji 404 prebivalcev, skupno število Yahijev v širši regiji pa je bilo 2 997.
Zlata mrzlica je v severno Kalifornijo pripeljala več deset tisoč rudarjev in naseljencev, ki so pritiskali na domorodno prebivalstvo. Rudarjenje zlata je onesnaževalo vodo in pobijalo ribe. Jeleni so zapustili območje. Naseljenci so prinesli nove nalezljive bolezni, kot so ošpice in ošpice. Severna skupina Yana je izumrla, medtem ko so osrednje in južne skupine (ki so pozneje postale del rančerije Redding) ter populacije Yahijev močno upadle. V iskanju hrane so prišli v konflikt z naseljenci, ki so za domorodce določili nagrade v višini 50 centov na skalp in 5 dolarjev na glavo. Leta 1865 so naseljenci napadli Yahije, ko so ti še spali. []
Od takrat smo izvedeli še več. Ocenjuje se, da se je s tem pokolom celotna Ishijeva kulturna skupina Yana/Yahi zmanjšala na približno šestdeset ljudi. Od leta 1859 do leta 1911 se je Ishijeva oddaljena skupina vse bolj mešala s predstavniki Indijancev, ki niso bili Yahi, kot so Wintuni, Nomlaki in pripadniki reke Pit.
Leta 1879 je zvezna vlada v Kaliforniji ustanovila indijanske internate. Nekateri moški iz rezervatov so postali odpadniki v hribih. Prostovoljci med naseljenci in vojaške enote so v tem obdobju izvedli več kampanj proti indijanskim plemenom na severu Kalifornije.
Konec leta 1908 je skupina geodetov našla taborišče z dvema moškima, žensko srednjih let in starejšo žensko. To so bili Iši, njegov stric, mlajša sestra in mati. Trije so pobegnili, starejša ženska pa se je skrila v odeje, ker je bila bolna in ni mogla pobegniti. Geodeti so iz taborišča kradli, Išijeva mati pa je kmalu po vrnitvi umrla. Njegova sestra in stric se nista nikoli več vrnila. []
Sprehod v sodobni svet
Po napadu leta 1908 je bil Ishi še tri leta sam v puščavi. Nazadnje je 29. avgusta 1911 stradal, ko so ga po gozdnih požarih na tem območju ujeli, ko je poskušal dobiti meso v bližini Orovilla v Kaliforniji.
Lokalni šerif je moškega priprl, da bi ga zaščitil. "Divji mož" je pritegnil domišljijo in pozornost na tisoče opazovalcev in radovednežev. Profesorji v Antropološkem muzeju Univerze Kalifornije v Berkeleyju - zdaj Antropološki muzej Phoebe A. Hearst (PAHMA) - so prebrali o njem in ga pripeljali na univerzo. Ishi, ki je študiral na univerzi, je delal tudi kot hišnik in večino preostalih petih let svojega življenja živel v stanovanju v muzeju. Junija 1915 je živel v Berkeleyju pri antropologu Thomasu Talbotu Watermanu in njegovi družini.
Waterman in direktor muzeja Alfred L. Kroeber sta Ishija dolga leta podrobno preučevala. Dolgo sta se z njim pogovarjala. Želela sta razumeti kulturo Yahijev. Opisal je družine, imena Yahijev in obrede, ki jih je poznal. Ko je odraščal, se je veliko tradicije že izgubilo, saj je bilo v njegovi skupini malo starejših ljudi. Ishi je učil svoj materni jezik Yana. Zapisal in preučeval ga je jezikoslovec Edward Sapir, ki se je pred tem ukvarjal s severnimi narečji.
Ishi je 25. marca 1916 umrl za tuberkulozo. Njegove zadnje besede naj bi bile: "Ostani. Jaz grem." Njegovi prijatelji na univerzi so poskušali preprečiti obdukcijo Išijevega trupla, saj je bilo po tradiciji Yahijevo telo ohranjeno v enem kosu. Vendar so zdravniki na medicinski fakulteti Univerze v Kaliforniji opravili obdukcijo, še preden jim je Waterman to uspel preprečiti.
Ishijeve možgane so ohranili, telo pa so upepelili. Kroeber je shranjene Ishijeve možgane položil v lončeno posodo indijanskega ljudstva Pueblo, zavito v jelenjo kožo. Leta 1917 jo je poslal v Smithsonovo ustanovo. Smithsonova ustanova ga je 10. avgusta 2000 vrnila potomcem plemen Redding Rancheria in Pit River. To se je zgodilo na podlagi zakona o Nacionalnem muzeju ameriških Indijancev iz leta 1989. Robert Fri, direktor Nacionalnega naravoslovnega muzeja, pravi: "Ishi ni bil zadnji svoje vrste ... Izvedeli smo, da so njegovi najbližji živeči potomci kot Indijanci Yahi-Yana ljudstvo Yana v severni Kaliforniji." Iz Colme so vrnili tudi njegove posmrtne ostanke, ki so jih člani plemena nameravali pokopati na skrivnem mestu.
Išijeva puščice (Richard Burrill, 2011).
Ishi (desno) z Alfredom L. Kroeberjem leta 1911
Zapuščina in časti
- Ishi je med izdelovalci kremenov spoštovan kot verjetno eden od zadnjih dveh avtohtonih izdelovalcev kamnitih orodij v Severni Ameriki. Njegove tehnike pogosto posnemajo. Etnografski zapisi o njegovi izdelavi orodja veljajo za Rosetta Stone izdelovanja litičnega orodja.
- Knjižnica Kongresa je leta 2010 izbrala 148 posnetkov na voščenih valjih (skupaj 5 ur in 41 minut), na katerih Ishi govori, poje in pripoveduje zgodbe v jeziku Yahi, ki sta jih Kroeber in Waterman uvrstila v nacionalni register posnetkov. Gre za letni izbor posnetkov, ki so "kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomembni".
- Pisatelj in kritik Gerald Vizenor je spodbudil ljudi, da so dvorišče v dvorani Dwinelle na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju preimenovali v "dvorišče Ishi".
- Po njem je poimenovano območje Ishi Wilderness v severovzhodni Kaliforniji, ki naj bi bilo rodno območje njegovega plemena.
- V njegovo čast je poimenovan Ishi Giant, zelo velika orjaška sekvoja, ki jo je leta 1993 odkril naravoslovec Dwight M. Willard.
- Ishi je bil predmet kipa Thomasa Marsha v njegovem delu Called to Rise iz leta 1990. Isshi je eden od dvajsetih omembe vrednih prebivalcev San Francisca na delu na fasadi 25-nadstropne stolpnice na naslovu 235 Pine Street v San Franciscu.
- Antropologi s kalifornijske univerze Berkeley so leta 1999 napisali pismo, v katerem so se opravičili za ravnanje z Ishijem.
Ishi v popularni kulturi
Filmi
- Ishi: The Last of His Tribe (datum predvajanja 20. december 1978) z Eloyem Casadosom v naslovni vlogi je bil predvajan na televiziji NBC. Scenarij za film je napisal Christopher Trumbo.
- Film The Last of His Tribe (1992) z Grahamom Greenom v vlogi Ishija je bil posnet kot televizijski film.
- Ishi: The Last Yahi (1992) je večkrat nagrajeni dokumentarni film Jeda Riffeja.
- V iskanju zgodovine: Ishi, zadnji svoje vrste (1998) je televizijski dokumentarni film o njem iz leta 1998. []
Literatura
- Lawrence Holcomb je napisal roman The Last Yahi: (2000).
- Mladinski roman Othmarja Franza Langa Meine Spur löscht der Fluss (1978) je leposlovna zgodba v nemškem jeziku.
- Merton, Thomas (1976). Ishi pomeni človek. Serija Unicorn keepsake. 8. predgovor Dorothy Day, lesorez Rita Corbin. Greensboro, N. C.: Unicorn Press.
Uprizoritvene produkcije
- Igro Ishi (2008), ki jo je napisal in režiral John Fisher, so od 3. do 27. julija 2008 igrali v gledališču Rhinoceros v San Franciscu.
Glasba
Prikazano v videu za pesem "blue train lines" skupine Mount Kimbie in Kinga Krula. Videospot pripoveduje zgodbo o tem, kako sta se antropologa razšla. Eden od njiju proda vse Ishijevo premoženje na eBayu. (kimbie.2017)
Comics
- Osamu Tezuka: Zgodba o primitivnem človeku Ishiju (prvič izšla v tedniku Weekly-Shonen-Sunday, Shogakkan na Japonskem, številka z dne 20. oktobra 1975, skupaj 44 strani）.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Ishi?
O: Ishi je bil zadnji znani pripadnik indijanskega ljudstva Yahi iz Kalifornije v Združenih državah Amerike.
V: Kaj pomeni "Ishi"?
O: Ishi je posvojeno ime, ki mu ga je dal antropolog Alfred Kroeber in v jeziku Yanov pomeni "človek".
V: Kako se je Ishi znašel ob vznožju vrha Lassen Peak v severni Kaliforniji?
O: Leta 1911, star 50 let, je prišel ob vznožju vrha Lassen Peak v severni Kaliforniji.
V: Zakaj Ishi ni imel imena?
O: Ker ni bilo drugih Yahijev, ki bi v skladu z njihovo kulturo in tradicijo namesto njega izgovorili njegovo ime.
V: Kje je živel Iši, ko je prišel v bližino vrha Lassen Peak?
O: Večino preostalih petih let je živel v univerzitetni stavbi v San Franciscu.
V: Kateri mediji so obravnavali in prikazovali njegovo življenje?
O: Njegovo življenje je bilo prikazano in obravnavano v številnih filmih in knjigah. Priljubljena biografija je bila Ishi in Two Worlds, ki jo je leta 1961 izdala Theodora Kroeber.
V: Kaj so antropologi naredili z Ishijem, ko so ga našli? O: Antropologi na kalifornijski univerzi Berkeley so ga preučevali in ga zaposlili kot hišnika.
