Izolobalno načelo
Izolobalno načelo (znano tudi kot izolobalna analogija) je način za napovedovanje veznih lastnosti organokovinskih spojin. V organokovinski kemiji se nanaša na strukturo organskih ligandov, ki se lahko vežejo na anorganske molekulske fragmente. Roald Hoffmann je molekulske fragmente opisal kot izolobalne, "če so število, simetrijske lastnosti, približna energija in oblika mejnih orbital ter število elektronov v njih podobni - ne enaki, ampak podobni". Vezavo in reaktivnost manj znanega dela lahko predvidimo na podlagi vezave in reaktivnosti bolj znanega dela, če imata oba molekulska fragmenta podobne mejne orbitale, najvišjo zasedeno molekulsko orbitalo (HOMO) in najnižjo nezasedeno molekulsko orbitalo (LUMO). Izolobalne spojine so analogije izoelektronskih spojin, ki si delijo enako število valenčnih elektronov in strukturo. Grafični prikaz izolobalnih struktur, pri čemer so izolobalni pari povezani z dvoglavo puščico, pod katero je polovica orbital, je na sliki 1.
Hoffmann je za svoje delo na področju analogije izolobal leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za kemijo, ki si jo je delil s Keničijem Fukuijem. V svojem predavanju o Nobelovi nagradi je Hoffmann poudaril, da je izolacijska analogija uporaben, a preprost model. V nekaterih primerih je neuspešna.
Slika 1: Osnovni primer analogije z izoliranim materialom.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je izolobalno načelo?
O: Izolobalno načelo (znano tudi kot izolobalna analogija) je način za napovedovanje lastnosti vezi organokovinskih spojin. Povezuje strukturo organskih ligandov, ki se lahko vežejo na anorganske molekulske fragmente, s primerjavo njihove najvišje zasedene molekulske orbitale (HOMO) in najnižje nezasedene molekulske orbitale (LUMO).
V: Kdo je predlagal izolobalno načelo?
O: Roald Hoffmann je predlagal izolobalno načelo.
V: Kako se nanaša na izoelektronske spojine?
O: Izolobalne spojine so analogne izoelektronskim spojinam, ki imajo enako število valenčnih elektronov in enako strukturo.
V: Kaj je Hoffmann prejel za svoje delo na tem konceptu?
O: Hoffmann je za svoje delo na področju analogije z izolobalnimi spojinami leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za kemijo, ki si jo je delil s Keničijem Fukuijem.
V: Kako je Hoffmann opisal molekularne fragmente?
O: Hoffmann je opisal molekulske fragmente kot izolirane, "če so število, simetrijske lastnosti, približna energija in oblika mejnih orbital ter število elektronov v njih podobni - ne enaki, ampak podobni".
V: Kako lahko ta model uporabimo za napovedovanje vezi in reaktivnosti?
O: Vezavo in reaktivnost manj znanih kosov lahko napovemo na podlagi vezave in reaktivnosti bolj znanih kosov, če imajo podobne mejne orbitale.
V: Ali ta model vedno deluje pravilno?
O: Ne, v nekaterih primerih je neuspešen.
