Louis-Ferdinand Céline: avtor 'Potovanje na konec noči', francoski pisatelj
Louis-Ferdinand Céline je bil psevdonim Louisa-Ferdinanda Destouchesa (Courbevoie, 27. maj 1894 - Meudon, 1. julij 1961), francoskega pisatelja in zdravnika. Céline je bilo ime njegove babice. Velja za enega najpomembnejših pisateljev dvajsetega stoletja. Ustvaril je nov slog pisanja, ki je moderniziral francosko in svetovno književnost. Njegovo najbolj znano delo je Potovanje na konec noči. Zaradi svojih antisemitskih pamfletov je kontroverzna oseba. Bil je poročen s plesalko Lucette Destouches.
Življenje in strokovna pot
Louis-Ferdinand Destouches je izhajal iz skromnega okolja; študiral je medicino in delal kot zdravnik, kar mu je omogočilo neposreden stik z življenjem ljudi z roba družbe — izkušnje, ki so se odrazile v njegovem delu. Sodeloval je v prvi svetovni vojni, kar je močno zaznamovalo njegovo svetovljansko in pogosto cinično dojemanje sveta. Po vojni je deloval kot zdravnik na različnih mestih in se kasneje posvetil predvsem literarnemu ustvarjanju.
Slog in literarni prispevek
Céline je znan po revolucionarnem jeziku: kombinaciji pogovornega sloga, kratkih, ritmičnih stavkov, močnih izkričajev, ironičnih opomb in intenzivne prveosebne pripovedi. Njegov slog je pogosto označen kot »govorni«, v njem se pojavljajo dialektalizmi, skrajšave in surov humor. S tem je zrušil klasične literarne norme in vplival na razvoj sodobne proze. Njegove pripovedi so pogosto polne pesimizma, groteske in globokega cinizma do človeške narave in družbe.
Glavna dela
- Potovanje na konec noči (Voyage au bout de la nuit) — roman, ki ga je Céline objavil leta 1932 in je prinesel takojšnjo slavo; gre za močno avtobiografsko, antimilitaristično in elegantno surovo pripoved z avtorjevim alter egom Ferdinandom Bardamu.
- Mort à crédit (Smrt na obroke) — nadaljnji velik romanski poskus, ki še poglobi njegov slog in pogled na družbo.
- Proti koncu 1930-ih in v začetku 1940-ih je objavil tudi serijo kontroverznih političnih besedil in pamfletov, ki so vsebovala močno antisemitsko retoriko, kar je močno vplivalo na njegovo javno podobo.
- Po drugi svetovni vojni je objavil več del, med drugim dela, napisana v obdobju izgnanstva in kasnejše refleksije o lastnem življenju in času.
Kontroverze in izgnanstvo
Célineove politične izpovedi in otvoreni antisemitski napadi so sprožili ostre obsodbe. Zaradi svojih stališč in povezav z režimi v času vojne je po koncu druge svetovne vojne zapustil Francijo in nekaj časa živel v izgnanstvu. Ta del njegove biografije je še danes predmet burnih razprav: nekateri ločujejo njegovo literarno vrednost od političnih stališč, drugi menijo, da antisemitizem nepovratno omaje njegovo zapuščino.
Vpliv in zapuščina
Kljub sporni politični razsežnosti ostaja Céline v literarnem smislu izjemno vpliven avtor. Njegova inovativna raba jezika in ritma je odprla pot mnogim avtorjem 20. stoletja in prispevala k razširitvi možnosti prozne izražnosti. Hkrati njegova zapuščina buri duhove: ob branju in raziskovanju njegovega dela se pogosto pojavlja vprašanje, kako pristopiti k umetniku, ki je ustvaril pomembno umetnost, a zagovarjal odklonljive in nevarne ideje.
Zaključek
Louis-Ferdinand Céline ostaja ena najbolj kompleksnih osebnosti francoskega književnega canona — genialen, jezen, provokativen in globoko razdeljujoč. Njegova najbolj prodorna in brana dela, še posebej Potovanje na konec noči, so obvezno branje za razumevanje prelomnih smeri moderne proze, hkrati pa opomin o tem, kako lahko literarna velikost sobiva z moralno sporno in družbeno nevarno ideologijo.


Louis Ferdinand-Céline
Dela
- 1932: (Voyage au bout de la nuit)
- 1936: Smrt na kredit (Mort à crédit)
- 1936: Mea Culpa
- 1937: (Bagatelles pour un massacre)
- 1938: (L'École des cadavres),
- 1941: Lepa zmešnjava (Les Beaux Draps)
- 1944: Guignol's Band
- 1949: (Casse-pipe) 1949
- 1952: (Féerie pour une autre fois)
- 1954: Normance: (Normance - Féerie pour une autre fois II)
- 1955: (Entretiens avec le Professeur Y)
- 1957: (D'un château l'autre),
- 1960: Sever (Nord)
- 1964: Londonski most: (Le Pont de Londres - Guignol's band II
- 1969: Rigadoon (Rigodon)