Lukrecija Borgia (1480–1519) – renesančna plemkinja in femme fatale
Lukrecija Borgia (18. april 1480 – 24. junij 1519) je bila hči papeža Aleksandra VI. in njegove dolgoletne ljubice Vannozze dei Cattanei. Njeni bratje so bili Cesare Borgia, Giovanni Borgia in Gioffre Borgia. Rojena je bila 18. aprila 1480 (več virov navaja Subiaco, nekateri Rim) in je od zgodnjih let odraščala v družinskem okolju, ki je bilo močno vpeto v papeške in italijanske politične spletkе tistega časa.
Lukrecijina družina je bila značilna za brezobzirno makiavelistično politiko in spolno pokvarjenost tistega časa, kar so sovražniki družine pogosto izkoriščali v propagandi. To je bil del šire slike renesančnega papeštva, kjer so bile meje med svetno in cerkveno oblastjo pogosto zabrisane. Lukrecija je bila v zgodovini pogosto upodobljena kot femme fatale — podoba, ki se je utrdila v številnih umetniških delih, romanih in filmih, vendar je ta podoba po mnenju sodobnih zgodovinarjev močno senzacionalizirana.
O osebnem notranjem življenju Lukrecije vemo sorazmerno malo, ker so viri deloma nezanesljivi ali pristranski. Gotovo pa je, da so jo družinske zveze in poroke naredile za pomembno zaveznico v političnih načrtih papeža Aleksandra VI. in njegovih sinov. Njene poroke so bile urejene kot del dinastičnih in političnih dogovorov:
- Giovanni Sforza, gospodar iz Pesara — prva poroka (1493). Zakon je bil leta 1497 razveljavljen z navedbo neuresničene poroke in nevtilnosti, kar je omogočilo politično premestitev povezav.
- Alfonso d’Aragona, vojvoda iz Bisceglie — poroka (1498). Ta Alfonz je bil po izročilu nezakonski sin neapeljskega kralja; leta 1500 je bil ubit (umor je pogosto pripisan intrigam, v katere je bil vpleten tudi Cesare Borgia, čeprav so podrobnosti sporne).
- Alfonso I. d’Este, vojvoda iz Ferrare — poroka (1502). Z njim se je Lukrecija preselila v Ferraro, kjer je kot vojvodinja živela do smrti in v tamkajšnjem okolju razvila kulturne vezi ter materinstvo.
Z Alfonsom d’Este je imela več otrok; med njimi sta najbolj znana sinova Ercole II d’Este (poznejši vojvoda Ferrare) in Ippolito II d’Este (postavljen v cerkveno-karierne funkcije, znan kot kardinal). Njena vloga matere in vojvodinje je bila v Ferrare pomembna: kot mecénka je podpirala umetnost, književnost in humanistično izobraževanje ter pomagala utrditi gospodarsko in kulturno mesto dvora v Ferrare.
Podobe Lukrecije kot strupene intrige ali kot žrtve incestnih škandalov z očetom ali bratoma izvirajo predvsem iz sovražne renesančne in poznejše propagande, senzacionalističnih literarnih upodobitev ter političnih užaljenj. Zgodovinarji poudarjajo, da je veliko obtožb temeljilo na političnih interesih nasprotnikov Borgia in na kasnejših mitih 16., 17. in 19. stoletja. Danes jo večina strokovnjakov obravnava kot kompleksno osebnost: politično orodje svoje družine, a tudi sposobno upravnico in mecénko, ki je skušala uresničiti lastne socialne in kulturne ambicije v okviru omejitev, ki ji jih je postavljal njen položaj.
Lukrecija je umrla 24. junija 1519 v Ferrari. Vzrok ni povsem jasen; v virih se omenjajo zdravstvene zaplete, morebitne posledice porodov ali nalezljivih bolezni tistega časa. Pokopana je v samostanu Corpus Domini v Ferrari, kjer počivajo tudi nekateri njeni otroci in drugi člani družine d’Este.
Njena zapuščina je mešana: z ene strani obstaja dolgoživa fama o strupenosti in intrigi, z druge pa je dokumentirana vloga mecénke, dvornice in matere, ki je vplivala na italijansko renesančno kulturo. Sodobne biografije in znanstvene študije skušajo ločiti zgodovinsko utemeljljive podatke od senzacionalnih pripovedi, zato je podoba Lukrecije Borgia danes bolj nijansirana kot v prejšnjih stoletjih.
V kulturi je Lukrecija ostala priljubljena tema: pojavlja se v dramah, romanih, slikah in filmih (od renesančnih literarnih omemb do modernih filmskih upodobitev), kjer je pogosto simbol zapeljivosti, moči in političnih spletkarij, čeprav je zgodovinska resnica kompleksnejša in pogosto manj dramatična od mitov.


Lukrecija kot sveta Katarina Aleksandrijska na Pinturicchijevi freski v stanovanju Borgijevih v Vatikanu okoli leta 1494
"Lukrecija de Borgia" v pismu sestri Izabeli Gonzagi (marec 1519)


Morebitni portret Lukrecije Borgije, za katerega se domneva, da je delo Dossa Dossija
Videz
Lukrecija je opisana kot ženska z močnimi svetlimi lasmi, ki so ji segali do kolen, čudovito poltjo, lešnikovimi očmi, ki so spreminjale barvo, polnimi, visokimi prsmi in naravno gracioznostjo, zaradi katere se je zdelo, da "hodi po zraku". Te lastnosti so bile v tistem obdobju v Italiji zelo cenjene. Drugi opis pravi, da so "njena usta precej velika, zobje bleščeče beli, vrat vitek in svetel, prsi pa čudovito oblikovane".
Ena slika, Portret mladeniča avtorja Dossa Dossija v Narodni galeriji Viktorije, je bila novembra 2008 prepoznana kot Lukrecijin portret. Ta slika je morda edini ohranjeni uradni portret Lukrecije Borgije, vendar so se pojavili dvomi o tej trditvi. Tudi več drugih slik, kot je Venetov domišljijski portret, naj bi jo upodabljalo, vendar znanstveniki za zdaj še niso sprejeli nobene.
Govorice
Skozi leta se je ohranilo več govoric, zlasti o ekstravagantnih zabavah, ki jih je prirejala družina Borgia. Obstajale so domneve o incestu, zastrupljanju in umoru z njene strani, vendar za te govorice nikoli niso našli zgodovinske podlage. Večino obtožb so izrekli Borgiini tekmeci.
- Govori se, da je imela Lukrecija votli prstan, s katerim je zastrupljala pijače.
- Na sliki Franka Cadogana Cowperja z začetka 20. stoletja, ki visi v londonski galeriji Tate Britain, je upodobljena Lukrecija, ki na uradnem srečanju v Vatikanu nadomešča svojega očeta, papeža Aleksandra VI. Očitno dokumentira dejanski dogodek, čeprav si je natančen prikazani trenutek (frančiškanski menih poljublja Lukrecijeve noge) izmislil umetnik.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Lucrezia Borgia?
O: Lukrecija Borgia (18. april 1480 - 24. junij 1519) je bila hči papeža Aleksandra VI. in njegove dolgoletne ljubice Vannozze dei Cattanei.
V: Kako so bila imena njenih bratov?
O: Njeni bratje so bili Cesare Borgia, Giovanni Borgia in Gioffre Borgia.
V: Kako je Lukrecija pogosto upodobljena v umetniških delih, romanih in filmih?
O: Lukrecija je v umetniških delih, romanih in filmih pogosto upodobljena kot femme fatale.
V: Ali je bila vpletena v politične dejavnosti svojega očeta in bratov?
O: Ni jasno, ali je bila vpletena v politične dejavnosti svojega očeta in bratov.
V: Kako so jo izkoristili za svoje ambicije?
O: Uredili so ji več porok s pomembnimi in vplivnimi moškimi, kar je verjetno pripomoglo k njihovim političnim ambicijam.
V: Kdo so bili nekateri od ljudi, s katerimi se je poročila?
O: Poročena je bila z Giovannijem Sforzo (gospodom v Pesaru), Alfonsom Aragonskim (vojvodo Bisceglie) in Alfonsom I. d'Este (vojvodo Ferrare).
V: Kaj se je zgodilo z Alfonzom Aragonskim, ko je izgubil svojo politično vrednost?
O: Po izročilu naj bi Alfonsa umoril Lukrecijin brat Cesare, ko je njegova politična vrednost zbledela.