M (1931) – Fritz Lang: nemški triler o serijskem morilcu

M (nemško: M - Eine Stadt sucht einen Mörder- M - A City Searches for a Murderer) je nemški dramski triler iz leta 1931. Film je režiral Fritz Lang, v njem pa je igral Peter Lorre. Scenarij sta napisala Lang in njegova žena Thea von Harbou. To je bil režiserjev prvi zvočni film.

Film se osredotoča na dejanja serijskega morilca otrok in manhun za njega. Policija in kriminalno podzemlje ga lovita. Film, ki danes velja za klasiko, je Lang označil za svoj opus magnum.

Zgodba

Dogajanje filma spremlja lov na morilca dečkov in deklic, ki s strani prebivalcev mesta povzroči paniko in javno ogorčenje. Ko policija ne uspe hitro najti storilca, začnejo mesto in celo kriminalci iskati odgovore in ukrepe sami. Ključni trenutki vključujejo izpraševanje osumljencev, uporabo zvoka kot sledi in končno zaslišanje ujetega morilca, v katerem njegova nemoč pred vprašanjem "Zakaj?" ostane osrednji in zlovešči trenutek filma.

Vloge in ustvarjalci

Glavno vlogo morilca igra Peter Lorre, ki je s svojim krhkim, a strašljivim portretom uspešno upodobljen nesiguren in hkrati nevaren lik. V filmu igrajo tudi mlajši igralci (med drugim Inge Landgut kot žrtev Elsie Beckmann) in izkušeni igralci, kot je Otto Wernicke v vlogi inšpektorja Karl Lohmanna. Za filmsko fotografijo je poskrbel Fritz Arno Wagner, glasbo pa je prispeval Edmund Meisel.

Stilske in tehnične inovacije

M velja za tehnično in stilno prelomnico zgodnjega zvoka v kinu. Lang izkorišča zvočne možnosti filma na inovativen način:

• uporaba ponavljajočega se zvočnega motiva (žvižganje melodije, ki postane morilčev leitmotiv),
• kombiniranje tišine in ciljnega zvoka za ustvarjanje napetosti,
• umno prepletanje pogosto off‑screen zvokov, ki usmerjajo gledalčevo domišljijo,
• močna vizualna simbolika (navzočnost ur, množic, senc) in skrbno režirana množična prizora.

Teme

Film se dotika več tem, ki so ostale aktualne v kinematografiji in družbenih razpravah: strah javnosti, meja med zakonom in samoprepoznavo, moralna odgovornost, ter vprašanje, kako družba obravnava nepojasnjeno zlo. Posebno vlogo ima tudi prikaz meščanske panike in včasih neuspešna vloga oblasti.

Prejem in vpliv

Ob izidu je film dosegel široko pozornost in kasneje postal vzor za številne filme o serijskih morilcih. Kritiki in zgodovinarji filma ga pogosto uvrščajo med največja dela svetovne kinematografije; njegov vpliv je videti v družbeni in formalni obravnavi kriminala v filmu. Langu je produkcija pomenila pomembno točko v karieri, film pa še danes velja za referenčno delo zgodnjega zvoka in kriminalnega žanra.

Zaključek

Čeprav je nastal pred skoraj sto leti, M ostaja močan zaradi svoje atmosfere, inovativne rabe zvoka in psihološke globine. Film ni le zgodba o lovu na morilca, ampak tudi kritičen portret družbe, ki na vprašanja odgovarja z paniko in impulzivnimi dejanji, hkrati pa se sprašuje o koreninah zla in človeški odgovornosti.

Išči po črki