Manuela Saenz — revolucionarka, junakinja osvoboditve in sopotnica Simóna Bolívara
Manuela Saenz se je rodila v Quitu leta 1797 v času španske kolonialne oblasti. Pogosto so jo klicali Manuelita. V mladosti se je poročila z anglikanskim trgovcem — njun zakon se je razpadel in mož jo je zapustil leta 1822. Ta osebna prelomnica jo je ponesla v aktivno vlogo v gibanju za neodvisnost.
Vloga v boju za neodvisnost in odnos z Bolívarjem
Manuela Saenz je postala znana kot sovpadnica in politična sopotnica Simonom Bolivarjem. Poleg ljubezenske vezi je imela pomembno javno vlogo: delovala je kot kurirka, vohunka, organizatorka in negovalka ranjencev. Aktivno je sodelovala v političnih krogih osvobodilcev, gostila je salone, kjer so se usklajevale strategije odpora proti španski oblasti, in pomagala pri zbiranju informacij, orožja ter podpore borcem za svobodo.
Ena najbolj znanih epizod njenega življenja je bilo reševanje Bolívarja med poskusom umora (znano kot atentat z 25. septembra 1828), ko naj bi jo zgodovina častila z nazivom "Libertadora del Libertador" — tisto, ki je rešila osvoboditelja. Zaradi teh dejanj in njene izpostavljenosti v središču bojev je pogosto obravnavana kot vojna junakinja, ki je prispevala k osvoboditvi več držav izpod španske oblasti.
Po Bolívarjevi smrti: izgnanstvo in zadnja leta
Po smrti Simona Bolívarja je bila Manuela politično izključena, obtožena navezav in včasih preganjana. Leta kasneje je živela v eksilu v Peruju. V gradnji njenega osebnega in javnega življenja so nastopile težke razmere — revščina, bolezen in osamljenost. Umrla je leta 1856 v mestu Paita; po prvih poročilih je to verjetno posledica širše epidemije davice, ki je tisto leto prizadela regijo.
Posmrtni ostanki, spomin in dediščina
Manuelini posmrtni ostanki so bili večkrat premikani in obdelani v političnem kontekstu — deloma kot posledica zgodovinskega spora o vlogi, ki jo je imela v osvobodilnih gibanjih. Njeno življenje so interpretirali različno: za nekatere je herojinja in simbol boja za neodvisnost, za druge kontroverzna osebnost zaradi njenega vpliva v političnih krogih. Njena zgodba se še naprej obuja v Peruju, Ekvadorju in Kolumbiji, kjer jo spominjajo s slovesnostmi, kulturnimi dogodki in razpravami o njenem pomenu za zgodovino Latinske Amerike.
Manuela Saenz ostaja v kolektivnem spominu kot pogumna, strastna in kompleksna osebnost — revolucionarka, ki je aktivno podpirala osvoboditev svojih dežel, pa tudi kot ženska, katere odločilne zveze in dejanja so vplivala na potek političnih dogodkov v 19. stoletju.
Razmerje med Manuelo Saenz in Simonom Bolivarjem
Saenzovo so imenovali "la libertadora del libertador", ker je Simonu Bolivarju dvakrat rešila življenje; Manuela Saenz je spremljala Simona Bolivarja na njegovih pohodih in mu rešila življenje, saj mu je omogočila pobeg skozi okno. Manuela naj bi rekla: "Naprej, strahopetci, ubijte me! Ubijte žensko!", ko je zmanjševala čas, da bi Simon lahko pobegnil.
Maja 1822 se je Manuela pridružila Simonu Bolivarju in njegovim vojakom na bojišču. Manuela Saenz se je pridružila Simonu Bolivarju pri osvobajanju Južne Amerike. Manuela je znana kot ljubica Simona Bolivarja.
Bolivar je imel vročino in samo Saenz je bral Bolivarju, ko je zbolel za vročino, Simon Bolivar pa je umrl. Saenzova se je po Bolivarjevi smrti poskušala ubiti s kačo, Saenzova pa je menila, da ne glede na to, ali bo Simon Bolivar umrl, njegov vpliv ne bo nikoli umrl, saj je toliko ljudem dal svobodo. Po Simonovi smrti je postala prodajalka, Simon Bolivar je imel veliko ljubic, vendar je bila samo Saenzova tista, ki jo je vzel s seboj na najnevarnejše pohode v vojnah za neodvisnost v Latinski Ameriki.
Manuela Saenz se bori za pravice drugih držav
Manuela je v otroštvu doživljala neenakost, zato si je želela neodvisnosti in spremembe. V dvajsetih letih 19. stoletja se je borila. Nosila je moška oblačila in muce mrtvega španskega vojaka. Manuela Saenz se je na bojišču v ekvadorskem mestu Ayacucho obnašala kot medicinska sestra. Ko so uporniki zmagali, si je prislužila čin poročnice.
V 19. stoletju je delovala kot častnica, vojaška junakinja in vohunka, bila je tudi medicinska sestra in strokovnjakinja za bojno vohunstvo, vojaška generala, ljubica in zaščitnica Južne Amerike. Pri 26 letih je pobegnila iz samostana in leta 1822 postala vohunka v Peruju. Po smrti Simona Bolivarja so njegovi sovražniki Manuelo pregnali iz Kolumbije in jo poslali v Peru. V Peruju je nadaljevala s svojim političnim delovanjem. Ljudje so verjeli, da se ženske ne morejo ukvarjati s politiko, zato so lažje postale tihotapke in vohuni. Ko je poskušala pritegniti pozornost ljudi, je pošiljala pisma ljudem z močjo. Bila je izgnana, ker so jo obtožili, da je poskušala strmoglaviti vlado. V svojih pismih je pokazala, da so se ženske želele vključiti v politiko.
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj in kje se je rodila Manuela Saenz?
O: Manuela Saenz se je rodila v Quitu v Ekvadorju.
V: Kakšen je bil njen vzdevek?
O: Manuela Saenz je imela vzdevek Manuelita.
V: S kom je imela afero?
O: Imela je afero z vojaškim častnikom.
V: Zakaj je Manuela Saenz znana kot vojna junakinja?
O: Manuela Saenz je znana kot vojna junakinja, ker je številnim državam pomagala, da so se osamosvojile izpod španske oblasti.
V: Kdaj in kje je umrla Manuela Saenz?
O: Manuela Saenz je umrla leta 1856 v mestu Paita v Peruju.
V: Zakaj je bilo telo Manele Saenz položeno v skupni grob?
O: Manuela Saenz je bila položena v skupni grob, ker je umrla zaradi epidemije davice. To je bila njena cena za ljubezen in sodelovanje s Simonom Bolivarjem.
V: Kaj delajo vlade po vsem svetu, da bi počastile Manuelo Saenz?
O: Vlade po vsem svetu so posmrtne ostanke Manele Saenz odstranile kot simbol in organizirajo slovesnosti v njeno čast in v čast njene pomoči številnim državam.
