Umetniška gibanja: definicija, manifesti, zgodovina in primeri

Umetniško gibanje ali izm je slog v umetnosti. Ima lahko skupno filozofijo, ki ji sledi skupina umetnikov. Lahko je oznaka, ki jo je dal kritik za opis vrste umetniškega dela. Za obdobje po fotografiji je značilno, da umetnost raziskuje nove smeri.

Nekatera umetniška gibanja lahko povežemo s časom in krajem ali z določenimi umetniki. Umetniška gibanja lahko ustno razložijo umetniki sami, včasih v obliki umetniškega manifesta (objavljene izjave). Pogosto gibanje kasneje označi kakšen umetnostni zgodovinar ali kritik.

Umetniška gibanja so lahko povezana s podobnimi idejami v arhitekturi, literaturi, filozofiji ali celo politiki. V grobem vrstnem redu:

1. Renesansa (14.–16. stoletje) — obuditev antike, poudarek na realizmu in proporcih.
2. Manirizem (16. stoletje) — iskanje ustvarjalne izraznosti in izkrivljanje pravil klasične lepote.
3. Barok (17. stoletje) — dramatičnost, gibanje, močni kontrasti svetlobe in sence.
4. Rokoko in klasicizem (18. stoletje) — dekorativnost nasproti zavzetosti za red in idealno obliko.
5. Romantika (konec 18. do 19. stoletje) — poudarek na čustvih, naravi in individualizmu.
6. Realizem in naturalizem (19. stoletje) — prikaz vsakdanjega življenja in družbenih razmer brez idealizacije.
7. Impresionizem in postimpresionizem (pozno 19. stoletje) — eksperimentiranje s svetlobo, barvo in potezo čopiča.
8. Simbolizem, art nouveau (fin de siècle) — poudarek na simbolih, dekorativnosti in novi estetiki.
9. Ekspresionizem, kubizem, futurizem (začetek 20. stoletja) — razbitje perspektive, poudarek na subjektivnem doživljanju in modernosti.
10. Dadaizem in nadrealizem (prva polovica 20. stoletja) — anti-umetnostna drža, podzavest, spontanost.
11. Abstraktna umetnost in ekspresionizem (sredina 20. stoletja) — premik proti popolni abstrakciji in gesti.
12. Pop art, minimalizem, konceptualna umetnost (sredina do poznega 20. stoletja) — potrošniška kultura, redukcija, ideja pred predmetom.
13. Performance, land art, feministična umetnost (20. stoletje) — širitev pojmov umetnosti in vključenost telesa ter prostora.
14. Postmodernizem in sodobna umetnost (od konca 20. stoletja naprej) — eklekticizem, vprašanje avtentičnosti, globalizacija in interdisciplinarnost.

Definicija in značilnosti

Umetniško gibanje običajno združuje več umetnikov, ki si delijo skupne estetske, tehnične ali idejne usmeritve. Značilnosti gibanja so lahko:

• skupen estetski jezik (barve, kompozicija, motivi),
• določene tehnike ali materiali,
• skupna teorija ali filozofija,
• organizirane razstave, revije ali skupinski dogodki,
• manifesti, izjave ali programska besedila, ki artikulirajo cilje gibanja.

Manifesti

Manifest je javna izjava, ki izraža cilje, metode in politično ali estetsko vizijo gibanja. Namen manifestov je pogosto:

• jasno postaviti nove smernice in razlike od preteklih praks,
• privabiti pozornost javnosti in kritike,
• zagotoviti platformo za sodelovanje in organizacijo razstav ali dogodkov.

Znani primeri manifestov: Futuristični manifest Filippa Tommasa Marinettija (1909), Nadrealistični manifest Andréja Bretona (1924), različna dadaistična pisma in razglasitve. Manifesti so lahko kratki, provokativni in včasih namenoma šokantni.

Zgodovina in razvoj

Umetniška gibanja se pojavljajo kot odziv na širše družbene, tehnološke in kulturne spremembe. Fotografija, industrializacija, politične revolucije in svetovni konflikti so vse vplivali na hitro menjavo slogov v moderni dobi. Predmoderni slogi so bili pogosto povezani z akademijami in naročniki (cerkev, dvor), medtem ko je v moderni dobi prišlo do več samostojnih skupin umetnikov, novih razstavnih prostorov, umetniških revij in medijev, ki so pospešili širjenje idej.

Primeri in krajši opisi

• Impresionizem: poudarek na priložnostnem motivu, beleženju svetlobe in barvnih odnosov, hitre poteze čopiča.
• Kubizem: razbitje perspektive na geometrijske oblike, predstavljen s Picassoem in Braqueom.
• Dadaizem: anti-umetniška in provokativna praksa, ki je izzivala racionalnost in tradicionalne vrednote.
• Nadrealizem: raziskovanje podzavesti, sanj in igre asociacij — močan vpliv psihoanalize.
• Pop art: ironiziranje potrošniške kulture z uporabo masovnih motivov in tehnik množične proizvodnje.
• Minimalizem: redukcija oblik do bistvenega, poudarek na materialu in prostoru.
• Konceptualna umetnost: ideja ali koncept pred estetsko ureditvijo; dokumentacija in koncept sta umetniška dela sama.
• Sodobne smeri: vključujejo new media in digital art, street art, social practice art — pogosto interdisciplinarne in globalno povezane.

Kako nastane umetniško gibanje

Običajno so ključni dejavniki:

• skupina ustvarjalcev z deljenimi idejami,
• kritični odziv na obstoječe umetniške norme,
• oblikovanje manifestov, publikacij ali revij,
• organiziranje razstav in dogodkov,
• sprejetost ali razprava s strani kritik in zgodovinarjev umetnosti.

Vpliv in pomen

Umetniška gibanja oblikujejo način, kako razumemo umetnost v določenem času. Vplivajo na kuraturo, izobraževanje, trgovino z umetninami in širšo kulturo (moda, oblikovanje, arhitektura). Tudi kadar gibanje na koncu izgubi institucionalno podporo, njegove ideje pogosto prežijo naprej in se prepletajo z novimi praksami.

Opombe za bralce

Umetnost ni vedno strogo razdeljena po gibanjih — posamezni umetniki lahko delujejo na presečiščih stilov ali se v posameznih obdobjih svoje kariere približajo različnim smerem. Pri preučevanju gibanj je koristno upoštevati socialni, tehnološki in politični kontekst, v katerem so nastajala.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je umetniško gibanje?

V: Kaj je značilno za postfotografsko obdobje v umetniških gibanjih?

V: Kako so nekatera umetniška gibanja natančno opredeljena?

V: Od kod izvirajo besedne razlage umetniških gibanj?

V: Kdo pogosto označi umetniško gibanje, ko se že pojavi?

V: Ali lahko umetniška gibanja povežemo z drugimi področji?

V: Ali obstajajo kronološka zaporedja umetniških gibanj?

Išči po črki