Miss Representation (2011) — dokumentarec Jennifer Siebel o seksizmu v medijih
Miss Representation je ameriški dokumentarni film iz leta 2011. Scenaristka, režiserka in producentka je Jennifer Siebel Newsom. Govori o seksističnem odnosu ameriških medijev. V dokumentarcu so intervjuji s Condoleezzo Rice, Margaret Cho, Jane Fonda, Liso Ling, Nancy Pelosi, Katie Couric, Rachel Maddow, Rosario Dawson, Cory Booker, Geeno Davis, Dr. Jacksonom Katzem, Dr. Jean Kilbourne in Glorio Steinem. Film je bil 22. januarja 2011 prikazan na filmskem festivalu Sundance. Film Miss Representation je leta 2012 na podelitvi nagrad Gracie Allen prejel nagrado za izjemen dokumentarni film.
Vsebina in slog
Dokumentarec raziskuje, kako so ženske v medijih pogosto seksualizirane, potisnjene v stereotipne vloge ali pa povsem izpuščene s položajev moči in vpliva. Film združuje osebne izjave, intervjuje z znanimi političarkami, novinarkami in aktivistkami, arhivske posnetke ter statistične podatke, da pokaže povezavo med predstavitvijo žensk v popularnih vsebinah in njihovim dejanskim pomanjkanjem zastopanosti v politiki, medijih in gospodarstvu. Slog je informativen in argumentiran, film uporablja tako resne analize kot osebne pričevanja sogovornic in sogovornikov.
Teme
- Objektifikacija in seksualizacija: kako komercialni interesi in oglaševanje zmanjšujejo podobe žensk na telesne lastnosti.
- Podzastopanost v oblasti: premalo žensk na ključnih položajih v politiki, novinarstvu, filmski industriji in podjetništvu.
- Vpliv na mlade: medijske podobe vplivajo na samozavest deklet, njihove ambicije in občutek lastne vrednosti.
- Medična kultura in norme: presoja, kako je kulturni diskurz okrog lepote in 'pravilnega' vedenja oblikovan s strani močnih interesov.
Produkcija, distribucija in spremljevalni projekti
Jennifer Siebel Newsom je film izdala kot del širše iniciative za ozaveščanje. Poleg filmske različice je povezala izobraževalne materiale, učne načrte in kampanje za skupnostne projekcije. Film je bil prikazan na festivalih, v šolskih projekcijah in na različnih javnih dogodkih; njegova širša raba v izobraževalnih in aktivističnih krogih je pripomogla k nadaljnjim razpravam o medijski pismenosti in enakosti spolov.
Prejem in kritike
Dokumentarec je prejel pohvale za jasno posredovano sporočilo in moč intervencij številnih sogovornic ter sogovornikov. Pridobil je tudi nagrado Gracie Allen (2012) za izjemen dokumentarni film. Hkrati so nekateri recenzenti opozorili, da je film v prvi vrsti osredotočen na ameriški kontekst in da bi se lahko poglobil v vprašanja rase, razreda in mednarodnih razlik pri predstavitvah žensk. Kljub temu je film pomembno vplival na javno razpravo o vlogi medijev pri oblikovanju družbenih norm.
Vpliv in zapuščina
Film je spodbudil širše gibanje za večjo medijsko pismenost in spodbudil ustanovitev ali širitev organizacij, ki se ukvarjajo z enakostjo spolov v medijih. Jennifer Siebel Newsom je nadaljevala delo z izobraževalnimi programi in kampanjami, ki spodbujajo vključevanje žensk v vodstvene položaje in spremembo načina, kako jih mediji prikazujejo. Miss Representation se uporablja kot izhodišče za pogovore v šolah, na univerzah, v nevladnih organizacijah in pri političnih razpravah o predstavitvi žensk v javni sferi.
