Prosilec za azil: definicija, pravice in razlika z beguncem
Prosilec za azil je oseba, ki je pobegnila iz svoje države zaradi vojne, obsežnega nasilja, množičnih kršitev človekovih pravic (npr. genocid, etnično preganjanje ali politično nasilje) in išče mednarodno zaščito v drugi državi, vendar njen zahtevek za zaščito še ni bil uradno rešen ali priznana kot begunec.
A kaj pomeni v praksi?
Ko oseba vstopi v državo z namenom zaprositi za azil, pristojni organi začnejo postopek ugotavljanja njenega statusa. V tem postopku se preučuje, ali je bila oseba izpostavljena preganjanju ali resni nevarnosti v matični državi zaradi npr. rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Odločitev o tem pogosto sprejmejo določene vladne agencije v državi gostiteljici.
Pravice prosilca za azil
Medtem ko poteka postopek, ima prosilec za azil v večini držav določene minimalne pravice, čeprav se obseg razlikuje glede na zakonodajo posamezne države. Te pravice običajno vključujejo:
- Dostop do postopka azila in pravico do obravnave zahtevka.
- Dostop do osnovnega zdravstvenega varstva in nujne medicinske pomoči.
- V nekaterih primerih začasno prebivanje ali sprejemne centre in minimalne življenjske pogoje.
- Pravico do pravne pomoči ali tolmača (odvisno od države).
- Dostop do izobraževanja za otroke prosilcev.
- V določenih državah omejena možnost zaposlitve po poteku nekega obdobja čakanja.
Hkrati ima prosilec obveznosti, kot so sodelovanje v postopku, pridobitev in predložitev zahtevanih dokumentov ter spoštovanje zakonov gostiteljske države.
Razlika med prosilcem za azil in beguncem
Prosilec za azil je oseba, ki je vložila zahtevek za mednarodno zaščito, a ta zahtevek še ni končno odločen. Begunec pa je oseba, ki jo je država uradno priznala kot takšno glede na določila, ki jih pogosto ureja Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 in njene spremembe ali ustrezna nacionalna/evropska zakonodaja. Priznani begunci dobijo pravice in zaščito, določene v teh aktih (kot so pravica do bivanja, delo, socialna pomoč ipd.).
Kaj se lahko zgodi z zahtevkom?
- Priznanje statusa begunca — oseba pridobi trajnejšo mednarodno zaščito.
- Dodelitev subsidiarne zaščite ali humanitarne oblike zaščite — če oseba ne izpolnjuje strogega pogoja za begunca, vendar ji grozi resna škoda.
- Zavrnitev zahtevka — prosilec lahko doživi odločbo o zavrnitvi in je lahko izpostavljen vračilu v državo izvora, razen če velja prepoved vračanja (non-refoulement).
- Pritožbeni postopki — zavrnjene odločitve je običajno mogoče izpodbijati pred sodiščem ali v upravnem postopku.
Kaj se zgodi, če država ne prizna statusa prosilca?
V praksi lahko pride do situacije, ko država ne prizna osebe niti kot begunca niti kot zakonitega migranta; takrat jo lahko obravnavajo kot nezakonitega priseljenca oziroma osebo brez urejenega statusa. To ne pomeni vedno takojšnjega izgonu — v mnogih primerih potekajo upravni postopki, pritožbe ali so v veljavi mednarodne obveznosti, kot je prepoved vračanja v države, kjer bi osebo ogrožalo hudo nasilje.
Pomembni pravni principi
Mednarodno pravo, zlasti načelo non-refoulement (prepoved vračanja v nevarnost), zavezuje države, da ne pošljejo osebe nazaj v državo, kjer ji grozijo preganjanje, mučenje ali druga hudodela. Kljub temu se zaščita in njena izvajanja razlikujejo po državah in regijah.
Če ste prosilec za azil ali želite pomagati komu v takšni situaciji, je priporočljivo poiskati pravno svetovanje in informacije pri lokalnih nevladnih organizacijah, pravniških službah ali uradnih institucijah, ki se ukvarjajo z azilom in mednarodno zaščito.
Armenska begunka s sinom. (Armenski genocid)
Druga stran
- Politični azil
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je prosilec za azil?
O: Prosilec za azil je oseba, ki je bila zaradi democida, genocida ali množičnega umora prisiljena zapustiti svojo državo in išče zatočišče v bližnji državi, vendar še ni bila sprejeta kot begunec.
V: V čem se begunci in prosilci za azil razlikujejo?
O: Begunci so posamezniki, ki so dobili zakonsko dovoljenje za bivanje v državi, potem ko so bili priznani kot osebe, ki so bile prisiljene zapustiti svojo izvorno državo zaradi preganjanja. Prosilci za azil pa še niso bili priznani kot begunci in še vedno čakajo na obravnavo svoje prošnje.
V: Zakaj so lahko nekateri prosilci za azil obravnavani kot nezakoniti priseljenci?
O: Nekateri prosilci za azil, ki še niso priznani kot begunci, morda nimajo zakonitega dovoljenja za bivanje v državi, v katero so pobegnili, zato se lahko obravnavajo kot nezakoniti priseljenci, čeprav je bilo njihovo življenje v izvorni državi ogroženo.
V: Kdo odloči, ali je oseba begunec ali ne?
O: Odločitev o priznanju statusa begunca je pogosto prepuščena vladnim agencijam v državi gostiteljici.
V: Kako se oceni status begunca?
O: Če oseba v državi zaprosi za azil, vlada oceni njen status begunca in ugotovi, ali je v nevarnosti zaradi preganjanja ali pa se preprosto poskuša brezplačno preseliti v državo.
V: Ali imajo prosilci za azil enake pravice kot begunci?
O: Ne, prosilci za azil, ki jim ni bil priznan status begunca, nimajo enakih pravic kot begunci.
V: Ali mora vlada pri prosilcih za azil, ki niso begunci, upoštevati Konvencijo o statusu beguncev?
O: Ne, vladi ni treba upoštevati Konvencije o statusu beguncev za prosilce za azil, ki jim ni bil priznan status begunca.
