Atlas V je orbitalna nosilna raketa, ki jo upravlja ameriško podjetje United Launch Alliance (ULA), ki ga sestavljata Boeing in Lockheed Martin. Raketa je bila razvita kot del družine raket Atlas iz serije Atlas in ima prvi polet 21. avgusta 2002. Atlas V je izključna (expendable) raketa — za vsak polet se pripravi nova vozila, za razliko od sistema raketoplana Space Shuttle, ki je bil delno ponovno uporaben. Atlas V je visoka približno 58,3 metra (191 čevljev) in ima trup premera 3,81 metra (12,5 čevlja); zaščitni oklep (payload fairing) pa je na voljo v več velikostih (približno 4 ali 5 metrov v premeru).

Zasnova in pogonski sklop

Raketo sestavlja več glavnih elementov:

  • Prva stopnja (Common Core Booster) z enim glavnim motorjem RD-180, ruske zasnove. RD-180 je dvokomorni raketni motor s tekočim kisikom in raketnim gorivom (RP-1), ki zagotavlja glavno potisno silo prve stopnje.
  • Druga stopnja (Centaur), nadgradljiva z eno ali dvema enotama motorjev RL-10 podjetja Aerojet Rocketdyne (praviloma RL10). Centaur deluje z visokovakuumskim pogonom in omogoča natančna vstavitev v orbito ali transplanetarne poti.
  • Oklep (payload fairing) na vrhu, ki varuje plovilo med vzletom in atmosferskim vzponom; običajno je širok 4 ali 5 metrov in je odločen glede na velikost in obliko tovoru.
  • Trupne ojačitve / pooblastki: sistem lahko opremijo z več trdnimi pomožnimi raketami (strap-on solid rocket boosters) — število teh se lahko razlikuje glede na konfiguracijo (od 0 do 5) in povečuje nosilnost rakete.

Konfiguracije in poimenovanje

Atlas V je modularna platforma z več konfiguracijami, poimenovanimi z obično trimestno kodo "XYZ":

  • X = število pomožnih trdnih raketnikov (0–5),
  • Y = premer oklepa v metrih (4 ali 5),
  • Z = število motorjev Centaur (1 ali 2).

Primer: Atlas V 401 pomeni 0 SRB, 4‑metrski oklep in 1 motor Centaur; Atlas V 551 pa 5 SRB, 5‑metrski oklep in 1 motor Centaur. Obstaja tudi posebna oznaka "N" (npr. N22), pri kateri raketa nima oklepa — takšna konfiguracija je bila uporabljena za vesoljsko plovilo Boeing CST-100 Starliner.

Zmogle in primerna uporaba

Nosilnost Atlas V močno variira glede na izbrano konfiguracijo. V grobem se giblje od več ton za manjše konfiguracije do več deset ton v LEO za najmočnejše različice. Zaradi modularnosti in močnega Centaur druge stopnje je Atlas V primeren tako za:

  • izstrelitve komunikacijskih satelitov v geostacionarno transferno orbito (GTO),
  • nacionalne in obveščevalne satelite (vključno z NRO/NASA nalogami),
  • znanstvene in medplanetarne misije, kjer Centaur omogoča natančna izvajanju manevrov in vstavitev v transferne poti,
  • posamezne izrazite človeške ali komercialne misije (npr. testni poleti vozil kot je Boeing Starliner).

Izstrelitvena mesta in operativnost

Atlas V redno izstreljuje z dveh glavnih lokacij v ZDA: Cape Canaveral Air Force Station (SLC‑41) na Floridi in Vandenberg Space Force Base (SLC‑3E) v Kaliforniji. ULA je znana po visoki zanesljivosti Atlas V in po številnih uspešnih misijah za NASA, vojsko in komercialne naročnike.

Pomembne misije

Atlas V je nosil več znanih misij, tako znanstvenih kot vojaških in komercialnih. Med bolj znanimi so bile medplanetarne raziskovalne misije (npr. misije, kot jih je podpirala NASA), opazovalni in komunikacijski sateliti, ter izstrelitve vojaških in obveščevalnih sistemov. Raketa je služila tudi kot nosilec za preizkuse vesoljskega plovila Boeing CST‑100 Starliner.

Politični in industrijski kontekst ter prihodnost

Atlas V uporablja ruski motor RD‑180 za prvo stopnjo, kar je v preteklosti povzročilo politične in dobavne težave, zlasti po letu 2014, ko so se zaostrile mednarodne razmere in dobava ruskih pogonskih sklopov postala bolj negotova. Kot posledica tega ter želje po modernizaciji ULA razvija novo raketo Vulcan Centaur, ki bo postopoma nadomestila Atlas V in Delta IV, pri čemer bo uporabljala ameriške pogonske sisteme in druge sodobne rešitve.

Zaključek

Atlas V je vsestranska in zanesljiva nosilna raketa, ki je v zadnjih letih omogočila številne pomembne izstrelitve za znanost, obrambo in komercialni sektor. Njena modularna zasnova omogoča prilagodljivost glede na tip naloge, medtem ko prehod industrije na nove raketne sisteme opozarja na prihodnjo fazo ameriških izstrelitev v orbito.